Ljubljanska »lepotica« kot nekateri imenujejo cerkev Svete Trojice, je v soboto, 6. maja, popoldan pod svoje okrilje zbrala veliko družino Jasninih domačih, sester uršulink, prijateljev, sodelavcev in znancev. V tej družbi se je s. Marija Jasna, po domače s. Jasna, želela zahvaliti Bogu za milost poklica in 50 letno oporo na poti posvečenega življenja. Ostali pa smo se zahvaljevali tudi zanjo in njej za zvestobo, za vse kar je komu pomenila. Uršulinke smo ji hvaležne za njen velik prispevek k boljšemu poznavanju naše ustanoviteljice, sv. Angele in zgodovine reda, posebno pri nas. Svoje poglabljanje na tem področju je okronala z doktoratom iz zgodovine. S tem ima njeno delo večjo vrednost tudi v civilni družbi. Ob tej priložnosti pa nas je presenetila z novo knjigo »Sveta Angela Merici, vedno živa med nami«. Podarila jo je vsakemu ob pozdravu po koncu maše.

Bogato zahvalno bogoslužje je vodil g. Jožko Pirc, sedaj župnik v Bertokih. Z njim je somaševalo devet duhovnikov, s katerimi je bila ali je še povezana. Sodeloval je tudi njen sodelavec diakon v župniji sv. Križa na Žalah, kjer je s. Jasna katehistinja in delivka obhajila.

Po Jasnini obnovitvi zaobljub so sestre na koru zapele pesem naše pesnice M. Elizabete Kremžar »Našla sem biser…«, kar je lepo izrazilo njeno doživljanje poklica, odnosa z Jezusom.

S. Jasna je skupaj z najmlajšima članicama njene razširjene družine nesla kartico, svečo in rože na oltar.

Bogoslužju je sledilo slikanje, pozdravljanje in voščila, nato pa skupni prigrizek v dvorani. Odvilo se je veliko lepih srečanj med domačimi, prijatelji in znanci. S. Jasna je bila tako zavzeta, da »še jesti ni utegnila«, bi rekel evangelist Marko. Ob slikah iz bogatega in pestrega življenja s. Jasne smo lahko občudovali veliko Božje delo, ki se je ob njenem sodelovanju razvijalo in raslo do sedanje polnosti. Za piko na »i« je iz sestrske kuhinje prišla še lepa torta.

Verjetno lahko v imenu vseh zapišem, da s. Jasni želimo še veliko lepih in plodnih let.