1. decembra nam je tudi narava sporočila, da potrebuje počitek in spremembo. Prva slana na vrtovih se je zjutraj zableščala v sramežljivih in skromnih jutranjih žarkih. Opozorila nas je na nov začetek, novo cerkveno leto, začenja se novo veroučno leto, začenja se pričakovanje naših bodočih prvoobhajancev in birmancev.

Ponovno nas je zbrala s. Magdalena Cimerlajt. Kar dobro smo napolnili kapelo v Zavodu sv. Stanislava. V skrbeh za otroke je predvidela vse potrebno, da bi opravili spoved in začutili skrivnost prihoda in pričakovanja Boga. Da bi žarki svetlobe zažareli v naših srcih in ne le po ulicah, je bila želja s. Magdalene in g. Martina Zlobka, ki nas spremljata z dobro voljo. Bog je naša palica za oporo. Bog nas drži za eno roko in hodi z nami ali pa tudi teče med našim hitenjem. Drugo roko pa imamo prosto, da drugim pomagamo in pokažemo, da imamo to oporo in pomoč v roki.

Predstavili so se naši bodoči prvoobhajanci in birmanci. Da bi začutili, da jim je Bog v oporo, da jih drži za roko, da jih spremlja in dviga; to bodo naše molitve v tem letu.

Hvala za lepo sv. mašo vsem organizatorjem.

Petra  Zver