Maria Montessori je poudarila, da je potrebno otroku omogočiti, da razvija celotno osebnost, ne le razum. Odrasli mora poznati potrebe otroka v vsaki starosti in mu jih pomagati zadovoljiti s pomočjo skrbno pripravljenega okolja, da bi mu tako zagotovil zdrav razvoj.

Maria Montessori je cilj razvoja otroka imenovala normalizacija. Tu naletimo na bistvo njene pedagogike. Celotno pedagoško ravnanje, pripravljeno okolje, predstavitve materialov, svobodna izbira dela, vse to omogoči otroku polarizacijo pozornosti in normalizacijo, ki iz nje izhaja.


Polarizacija pozornosti in normalizacija

Maria Montessori je imenovala polarizacija pozornosti proces, pri katerem se otrok posveti nekemu delu, se z njim intenzivno in vztrajno ukvarja, delo ponavlja tolikokrat, dokler ne doseže določene stopnje potešenosti. Polarizacija pozornosti služi izgradnji moči in sposobnosti, razvoju celotne osebe. Polarizacija pozornosti se lahko prepozna na otrokovem obrazu in v mimiki celotnega telesa. Otrok je po končanem delu umirjen, prijazen, zadovoljen, bolj pripravljen sodelovati, inteligentnejši. Maria Montessori takšnega otroka imenuje normaliziran. Druge značilnosti normaliziranega otroka, ki jih še poda, so: ljubezen do reda, ljubezen do dela, spontana globoka koncentracija, povezanost z realnim svetom, ljubezen do tišine in osebnega dela, samostojnost, ubogljivost, spontana samo-disciplina, veselje.

Prav polarizacija pozornosti, ki vodi v normalizacijo otroka, je jedro vzgoje Marie Montessori. Drugi elementi pomagajo pri uresničitvi le-te: pripravljeno okolje, upoštevanje občutljivih obdobij in srkajočega uma, svobodna izbira.

Srkajoči um

Narava otrok se od narave odraslih zelo razlikuje. Medtem ko so odrasli že dosegli normo človeške vrste, so otroci v stalnem stanju preobrazbe. Sami ustvarjajo posameznika, kar bodo nekoč tudi postali.

Marija Montessori je posebno zmožnost otroka, da sprejema vase na več ravneh hkrati (telesni, čustveni in duhovni), imenovala srkajoči um. Maria Montessori govori o obliki otrokovega uma, ki mu v prvih letih omogoča, da z veliko lahkoto, kakor goba vpija pobude iz lastnega okolja. Vase sprejema vse, kar vidi, sliši, čuti v okolici. Srkajoči um je nezavedno duševno stanje, ki je kreativne ustvarjalne narave. To nezavedno duševno stanje ne deluje prostovoljno, ampak glede na vodenje notranje občutljivosti, ki jo imenujemo občutljivo obdobje.

Občutljiva obdobja

Upoštevanje občutljivih obdobij v otrokovem razvoju je ena izmed osnovnih misli Marie Montessori. Občutljivo obdobje je poseben čas v življenju človeka, ko ga nekaj nagiba k temu, da razvija določene sposobnosti; čas, ko se lahko nauči določenih spretnosti (na primer jezika). Vse to se v tem obdobju more naučiti z lahkoto in temeljito. Ta občutljivost je prisotna le določen čas, nato ta posebna značilnost počasi izgine. Če interesom, ki jih otrok kaže v določenem občutljivem obdobju, ni zadoščeno, otrok razvije vedenjske motnje.

Zavedanje, da obstajajo občutljiva obdobja, nam pomaga bolje razumeti notranje moči življenja, ki so kakor notranja ura, ki vodijo rast in razvoj živih bitij. Te zakone narave je potrebno prepoznati, spoštovati in jim omogočiti uresničitev. Naloga odraslega je pripraviti okolje, znotraj katerega lahko otrok spontano dela v skladu z občutljivim obdobjem.

Potrebe otroka

Maria Montessori je s pomočjo natančnega opazovanja otrok poleg srkajočega uma in občutljivih obdobij opredelila še nekatere druge značilnosti in potrebe otrok:

Potreba po gibanju:

V zgodnjem otroštvu je gibanje zelo pomembno. Da bi otrok razvil zdravo telo in razum, ima veliko potrebo po gibanju, raziskovanju, uporabi telesa in po shranjevanju zaznavnih vtisov, ki jih bo kasneje razvrščal.

Koordinacija celotnega telesa je tesno povezana z razvojem inteligence. Roke so dragocen instrument za pomoč temu razvoju. Otrok uporablja roke za dotik, za učenje, odkrivanje, raziskovanje in razumevanje sveta, v katerem živi. Ima sposobnost, da spreminja to, kar najde, da se igra, da ustvarja nove stvari. Koordinacija gibanja mu pomaga, da ustvari red znotraj sebe, da pridobi samostojnost in obvladovanje samega sebe. S tem ko se uči uporabljati svoje telo, zunanja koordinacija omogoča notranjo koordinacijo.

Potreba in želja po redu:
Marija Montessori je z opazovanjem odkrila, da prihaja otrok do notranjega reda s pomočjo zunanjega reda. Notranji red pa je prvi pogoj za razvoj inteligence. Otrok se mora naučiti razvrščati, kategorizirati vse stvari, ki jih vidi, se naučiti imen in uporabo teh stvari.

Sposobnost za zbranost:
Maria Montessori je opazila, da imajo otroci veliko sposobnost zbranosti. Otrok lahko zelo dolgo dela določeno dejavnost. To pa se zgodi le takrat, kadar dejavnost hrani življenjsko potrebo v njem. Kadar otroka motivira notranja lakota, da bi se naučil nekaj določenega, lahko pokaže veliko in spontano zbranost. Otrok je pogosto lačen prave hrane, ki bi mu prinesla veselje in zadovoljstvo. Potrebno mu je dati to, kar bo res zadovoljilo njegovo celotno bitje. Okolje mora biti bogato s stvarmi, ki mu bodo pomagale rasti.

Potreba in želja po samostojnosti:
Majhen otrok potrebujejo samostojnost. Nikoli naj ne bi odrasli naredil nekaj namesto otroka, kar že zna, ali se trudi naučiti. Lažje je narediti vse za otroka, vendar vsaka nepotrebna pomoč zavira razvoj. Otrok želi biti dejaven, vendar potrebuje čas. Pokazati mu je potrebno le, kako se določena stvar naredi.

Potreba in želja po disciplini:
Z roko v roki s samostojnostjo gre otrokova potreba po disciplini. Otrok mora spoštovati pravice drugega, kakor tudi drugi spoštuje njegove pravice. Če ima odrasli do otroka spoštljiv odnos, bo tudi sam prevzel držo vljudnosti in spoštovanja do drugih.

Potreba po varnosti in ljubezni:
Najgloblji potrebi v otroštvu sta ljubezen in varnost. Zgodnje otroštvo je odločilna starost za oblikovanje temeljnega zaupanja, ki je osnova za ljubeče odnose.

Pripravila: s. Nina Ipavec 

Vir: Ipavec, N., (2005). Pedagogika Marie Montessori, v: Glasba v Montessori pedagogiki na predšolski stopnji. Ljubljana: diplomska naloga.

Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Share on LinkedIn