Blagor ubogim v duhu,
kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
Blagor žalostnim,
kajti potolaženi bodo.
Blagor krotkim,
kajti deželo bodo podedovali.
Blagor lačnim in žejnim pravičnosti,
kajti nasičeni bodo.
Blagor usmiljenim,
kajti usmiljenje bodo dosegli.
Blagor čistim v srcu,
kajti Boga bodo gledali.
Blagor tistim, ki delajo za mir,
kajti imenovani bodo Božji sinovi.
Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani,
kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.
Srečanje bodočih prvoobhajank in birmancev 29. 2. 2020 v Zavodu sv. Stanislava nas je povezalo v skupnost pod vodstvom s. Magdalene in njenih delovnih voditeljev in animatorjev. Na pot smo dobili sporočilo »verujte evangeliju« in čudovit govor na gori. Blagri, ki nam nosijo upanje in rišejo mavrico po dežju.
Po negotovem zbiranju smo po molitvi prešli na delo, da malo pobrskamo po svoji notranjosti. Kot uvod nam je s. Magdalena prikazala razmišljanje škofa Jurija Bizjaka o darovih Svetega Duha in primerjavo z našimi čutili. Zanimiva znamenja, zanimive primerjave. Dobili smo delo. Po tihoti v kapeli smo se zbrali v skupini in predstavili svoja razmišljanja, ki so zapisana spodaj. Namen je začutiti binkoštni dan in kako je Sveti Duh apostole spremenil, kako jih je navdal z energijo.
Ob simbolu puščice, ki je znamenje za vid: videti z dušo je več kot z očmi. Otroci so naše ogledalo.
Tip in dar moči: opazovali, koliko ljudi v okolici je bilo otopelih ob prihodu otroka s posebnimi potrebami. Otroka s posebnimi potrebami imamo samo tisti, ki imamo moč.
V različnih življenjskih situacijah imamo vsak svoj križ, ki se nam zdi težak. Lahko smo tudi mi križ za nekoga drugega. Pomembno je, da vsak svoj križ nosimo, saj je marsikdo odvisen od nas. Ko izgubiš upanje, je to kot greh. Zmaga z božjo pomočjo, spet novo upanje. Vera je moč za življenje. Ne izgubiti upanja.
Dostikrat je v življenju bolje biti neveden. Če veš kaj je prav in ne delaš v skladu s tem, nimaš mirne vesti in si odgovoren. Prav tako ni dobro, da misliš, da vse veš, si ošaben.
Zaupati moramo v božje varstvo in vodenje svetega Duha, da bomo šli kot ovce po varni poti za pastirjem.
Upanje krepi voljo, ki jo imamo ob delu s svojimi otroki.
V današnjem svetu smo vsi zazrti bolj vase, osrečujejo nas medsebojni odnosi. Srečni smo lahko, da imamo drug drugega.
Z božjo pomočjo je lahko naše življenje lepo.
Ne bojmo se drugih, ne morejo nam ubiti duha, pač pa le telo.
Bog je usmiljen in odpušča, pričakuje pa naše sodelovanje.
Če se človek ne kesa, sta telo in duša pogubljena.
Odsev božjega v nas je odvisen od nas.
Pri kači moramo misliti na dobro in slabo. Ali okolje raziskujemo ponižno, z vestjo in spoštovanjem. Modrost lahko izkoristimo za dobro ali slabo. Kadar smo bogaboječi smo modri.
Učiti vero v življenju in ne v učilnicah.
V ljubezni se darujemo in žrtvujemo za svoje bližnje.
Sveto pismo je brezčasno: za preteklost, sedanjost in prihodnost
Kljub temu, da si na neki točki osamljen, je vedno neka pot in vedno ena roka, ki ti pomoč nudi.
Podan je bil primer srečanja dveh polnih rok: včasih moraš kaj spustiti, da prejmeš nekaj drugega. Tudi podoba mozaika p. Rupnika prikazuje zlate sledi po Jezusovih stopinjah. V evangeliju nam prihaja nasproti.
Potrebno je medsebojno spoštovanje.
Slepa hči veliko moli in se veliko pogovarja z Bogom, to je približala tudi staršem. Z vero in upanjem lažje premagujemo težave. Potrebno je tudi veliko pogovora med ljudmi.
Zapisan je le del naših razmišljanj, ki so nas povezala tudi po molitvah mnogih.
Animatorji smo se z otroki pogovarjali o postnem čas, binkošti in darovih Svetega Duha. Za lažjo predstavo in zapomnitev, smo izdelali rdečo rumene plamene in bele golobe na katere smo nalepili vseh 7 darov Svetega Duha. Na koncu pa smo izdelali še zgibanko o petih potrebnih rečeh za sveto spoved. Otroci so strigli, lepili, barvali predvsem pa uživali v izdelovanju.
Po pripravi je sledila sveta spoved in sveta maša, veselo in radostno oblikovana po besedah g. Martina Zlobka. Dva simbole vere, plamen, ki se dviga v nebo, plamen,ki je zagorel nad glavami apostolov in jih vodil. Sveti Duh kakor golob prihaja med nas s svojimi darovi, sprejmimo ga. Kot sprejmimo Jezusovo roko na poti v nov dan.
Brez pice velikanke ni zaključka!
Bilo je bogato popoldne in hvala Bogu za s. Magdaleno, s. Cirilo, g. Simona, g. Martina, g. Toneta in ostale zavodske duhovnike, animatorje , naše otroke, naše partnerje in našo skupino za to dragoceno izkušnjo in veselo oznanilo.
