psihoterapija

Psihoterapija je v prvi vrsti zdravljenje duše, kar pozitivno vpliva na celotnega človeka. Je globinski proces, ki spreminja človekov pogled na samega nase. Ne gre le za prebijanje skozi boleče občutke, spomine in odnose, pač pa tudi za odkrivanje duhovnega poguma ter navdiha in notranjih spečih moči. Vera v Boga, ki človeka ljubi in hodi z njim skozi temno dolino, se more v tem procesu prebuditi na novo ali se poglobiti.

Življenje se včasih zmanjša na majhen prostor brez svetlobe in izhoda. Vzroki so različni: izgube, ločitve, stiske v družini, nezvestoba, problemi na delovnem mestu, v šoli, stresi različnih izvorov. Vse to lahko povzroči tesnobnost, depresijo, paniko, jezo in probleme v medosebnih odnosih, strahove, ki se preselijo v naše misli. Izhod iz temnega prostora naše stiske obstaja. Poiščemo ga lahko skupaj.

Kako poteka psihoterapija?

Ko oseba pride na uvodni svetovalni razgovor, se lahko odloči za vstop v terapevtski proces, ki traja običajno 12 zaporednih srečanj po 60 minut (vsak teden ob istem času) oz. glede na potrebe osebe. Po potrebi se ciklus ponovi. Terapevtske ure so plačljive, možno je znižanje glede na finančno situacijo.

Za prvi kontakt pokličite na telefon 031/236-729 ali pišite na e-naslov: hisakruha.si@gmail.com.

Od oseb, ki vstopijo v ta proces, se pričakuje motivacija za osebno spremembo, kar vključuje pripravljenost za redno obiskovanje terapevtskih srečanj in uvajanje potrebnih sprememb v način življenja (branje koristne literature, pisanje dnevniških zapiskov, spremembe v prehrani, v odnosu do telesa oz. gibanja,  spanju oz. počitku, odpoved tistemu, kar ohranja osebo v katerikoli odvisnosti). Velik poudarek se daje pozornosti na telo, kjer so vpisane vse naše izkušnje. S pridom uporabljam Focusing pristop. Ugotavljam, da so psihosomatske bolezni, še posebej v srednjih letih, velikokrat povezane s podobo o Bogu oz. z zanemarjanjem duhovne dimenzije, zato se v srečanjih dotaknemo tudi teh tem, kadar je seveda potrebno.

Kje se izvaja?

V Mariboru, na Gregorčičevi 20.

Komu je namenjena in kaj je njen cilj?

Namenjena je posameznikom, parom ali družinam, ki so se znašli v zahtevni situaciji, iz katere sami več ne zmorejo. Področja pomoči so lahko:

Obvladovanje stresa • Svetovanje v procesu žalovanja • Prilagajanje na življenjske spremembe • Krepitev samopodobe • Odpravljanje ali zmanjševanje tesnobnosti ter depresije • Spopadanje z jezo • Stiske ob neplodnosti • Odpravljanje nespečnosti •  Zdravljenje travmatičnih izkušenj • Različne odvisnosti in učenje strategij za boljše življenje • Izgorelost in kronična utrujenost  nje • Stiske ob ločitvi

Cilj individualne, zakonske oz. družinske terapije po tem modelu je posamezniku pomagati prepoznati vpliv in moč preteklih izkušenj, dobiti uvid v model odnosov, iz katerega prihaja in ki v veliki meri vpliva tudi na njegove sedanje odnose.

Terapevtski model

Model terapije, po katerem delujem, je relacijsko-družinska terapija, ki jo je razvil dr. Christian Gostečnik. Nagrado za inovativnost je prejel na 5. Slovenskem forumu inovacij 2010.

Relacijsko-družinska terapija predstavlja sintezo med relacijskimi teorijami, integrirana je z interpersonalno psihoanalizo, objektno-relacijsko teorijo ter temeljnimi smermi v psihologiji jaza, skupaj s sistemsko teorijo. (Gostečnik, Relacijska družinska terapija, 2004).

Relacijska družinska terapija pomaga posamezniku razgraditi nefunkcionalne čustvene in vedenjske vzorce, ki so bili potrebna obramba pred bolečimi odnosi v preteklosti, danes pa predstavljajo oviro pri bolj polnemu doživljanju odnosov. Pomembno težo pri tem ima ozaveščanje in predelava zanikanih bolečih čutenj (strahu, jeze, sramu, žalosti, gnusa), s katerimi se mora posameznik srečati in jih s pomočjo varnega odnosa integrirati v svoje življenje, saj ta čutenja v neozaveščeni in nepredelani obliki vdirajo v odnose, ki jih vzpostavljamo. Nevropsihologija s svojimi odkritji pri raziskovanju možganov v zadnjih letih potrjuje prepričanje, da so globlje spremembe v odnosih resnično mogoče vse do pozne starosti in da lahko ob močni motivaciji ter s strukturiranim delom na sebi kdorkoli, ne glede na starost, spol ali pretekle izkušnje, razvije bolj kakovostne in osrečujoče medosebne odnose.

s. Meta Potočnik, zakonska in družinska terapevtka

Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Share on LinkedIn