V misijonskem mesecu oktobru smo v provinci gostile uršulinke iz Tajske, s. Thipkanok, s.Somchitr in s. Nongnut. S sestrami iz te daljne dežele nas vežejo posebne vezi. Dve Slovenki, M. Rafaela Vurnik, in M. Ksaverija Pirc sta se skupaj z M. Therese Mertens in M. Agnes Delattre 23. oktobra 1924 iz pristanišča v Marseillu podali proti Aziji, v Bankok. To je bil začetek… Pozneje je dolga leta, do svoje smrti bila misijonarka na Tajskem tudi s. Frančiška Novak. Sedaj je Tajska provinca s 34 sestrami, s tremi velikimi šolami in apostolatom, ki odgovarja na potrebe revnih.
Našim trem gostjam smo želele pokazati našo deželo in jim omogočiti, da se srečajo z našimi sestrami. Iz Trsta, kamor so prispele z vlakom, so jih sestre iz Izole sprejele v njihov dom, kjer so lahko zaznale utrip skupnosti in njihovega dela. Naslednji dan, so na poti v Ljubljano obiskale Borovnico, rojstni kraj s. Ksaverije Pirc, uživale so pa tudi pri izviru Ljubljanice v Vrhniki. Še isti dan so obiskale Škofjo Loko in muzej, ki je bil v času s. Ksaverije samostan kjer je začela svojo redovno pot. Rojstni kraj s. Rafaele Vurnik, Radovljico, so obiskale naslednji dan. Prijazen dr. Avgust Mencinger, je bil kot poznavalec domačega kraja ne le izvrsten vodič, ampak tudi organizator. Sestre so obiskale župnijsko cerkev, kapelo Sv. Edith Stain, rojstno hišo s. Rafaele in videle njeno sliko v občinski sejni sobi, izvedele pa so tudi mnogo o njenem bratu arhitektu in o kraju kot takem. Po prelepi jesenski poti čez Ljubelj, jih je pot vodila do Celovca na obisk k našim sestram, ogledu šole, cerkve in tudi kraja. En dan so preživele v Ljubljani s podobnim programom: poleg srečanja s sestrami, ogleda samostana, in mesta pa so se srečale še s študentkami, ki so preko Pota bile na Tajskem. Četudi je čas bil kratek, ni manjkal tudi obisk Brezij.
Z značilno tajsko gostoljubnostjo so nas vabile naj pridemo tudi me k njim. Na obisk ali -v misijon. Potreb je v tej deželi tudi danes veliko.