Kaj si nam dala Angela?
V tvojem času je bilo veliko bolnikov, pa nisi ustanovila bolnišnice.
Bil je velik moralni propad, pa nisi začela z ustanovami.
Veliko je bilo sirot, pa nisi odprla sirotišnice in za vse neuke nisi začela s poučevanjem.
Poznala si nevarnosti na romanjih, pa nisi organizirala romarskih zavetišč.            V času vojne nisi organizirala mirovnih pobud.
Videla si potrebe v mestu in na deželi, v Cerkvi in v družbi, med bogatimi in revnimi.
Kaj si naredila in kaj si nam dala?
V vseh teh okoliščinah si videla v človeško srce. In v njem hrepenenje. Veliko hrepenenje, ki ga lahko izpolni samo Bog.
Prepoznavala pa si tudi Božjo ljubezen. Razodevala se ti je v vseh okoliščinah. Iz tega si spoznala: Bog želi samo naše dobro in naše veselje.                                   Kaj si torej naredila?
Pokazala si nam pot, novo pot. Novo in čudovito dostojanstvo, da popolnoma pripadamo njemu, ki nas je izbral. Po tebi je Bog zasadil Družbo.
Ko popolnoma pripadamo Njemu, nas vabiš, da postajamo vsem vse : bolnim zdravilo, lačnim kruh, izčrpanim tolažba, tavajočim svetilka, trpečim nasmeh, ujetim svoboda.
Po nas še danes želiš vsakemu človeku sporočiti, da mu je Bog dal novo in čudovito dostojanstvo božjega otroka.