Da bi nam popestrile vroče in naporno poletje so nam iz Anglije sestre prinesle posebno izdajo Daily Mail-a. Vsa revija je posvečena mladi kraljevski družini oziroma novorojeni princeski Charlotte. Revija je polna slik na katerih lahko poleg nje občudujemo njenega kraljevskega bratca v otroški navihanosti, ljubečo mamico in nežnega očeta. Lepo in prisrčno, četudi ne čutim takšnega navdušenja kot prebivalci Otoka. Poleg veselja ob sreči mlade družine se je pravzaprav v mojem srcu oglašala bolečina.

Ko sem gledala te slike so mi prihajali na misel toliki drugi otroci, katerih slike ne bodo nikoli objavljene. Kar je hujše, te slike res niso tako pomembne, zdi se, da njihova življenja niso pomembna in niso vredna nič. Kako je sedaj z novorojenčkom v porušenem Nepalu? Ali nimajo tudi otroci v Siriji majhnih ročic? Mar ni bila tudi v Ukrajini rojena deklica z lepimi očkami? Kaj ni tudi neki grški očka dvignil svojega sinka v naročje? Kdo lahko izmeri ljubezen mame v Kongu ali v revnem predmestju v La Pazu? Kako, da ne vidimo lepote teh bitij? Kako da ne občudujemo prisrčnosti malih bitij po tolikih delih sveta?

Nič ni narobe s teboj, mala princeska. Vso srečo tebi in malemu bratcu. Lepo je in prav je tako. Sta ljubljena, sprejeta in občudovana. Edini pravilen odnos do takšnih kot sta vidva. A tako zelo želim, da bi to veljalo za vse otroke. Moralo bi veljati. V nebo vpijoča krivica je, da ne velja to za vse. Saj je vsak otrok božji dar. Še več kot to: vsak otrok je božji otrok. Ima kraljevo in človeško dostojanstvo.

Hvala Bogu za vse, ki so sprejeti in ljubljeni. A kako naj ne občutim bolečine za vse, za katere se zdi, da jim naš svet ne izreka dobrodošlice in da zemlja za njih ni topel dom?

Verjetno ne veste, da se je v maju rodil moj pranečak. Čeprav se še nisva srečala osebno, vem, da je krasen. Tako kot njegova mamica: mlada, srečna in lepa. Lahko verjamete čeprav ne bo izšla posebna revija.