Na začetku januarja 2017 smo v lepi knjižni obliki dobili prevod knjige, ki jo je o sveti

Mariji od Učlovečenja napisala kanadska uršulinka Hélène Bélanger.

Kdo je ta svetnica?

Marija od Učlovečenja (Marie Guyart 1599-1672), žena, mati, mistikinja in misijonarka.

Ob proglasitvi Marije od Učlovečenja za blaženo 22. junija 1980, je Janez Pavel II. v svoji homiliji orisal njeno osebnost in poslanstvo z besedami:

»Marija od Učlovečenja se po pravici imenuje mati katoliške Cerkve v Kanadi. /…/

Kljub temu, da je bila globoko kontemplativna duša, je bila vsa predana apostolskemu delovanju; bila je učiteljica duhovnega življenja, ki jo je Bossuet, znameniti teolog in pridigar, imenoval ‘Terezija Novega sveta, pobudnica dela za evangelizacijo’. Marija od Učlovečenja je na čudovit način v sebi združevala kontemplacijo in dejavnost. V njej se je polno in uravnovešeno uresničila krščanska žena v različnih življenjskih vlogah: kot žena, mati, voditeljica podjetja, redovnica, mistikinja, misijonarka, in vse to vedno v zvestobi Kristusu in v tesni povezanosti z Bogom.«

Med svetnike jo je z dekretom prištel papež Frančišek 3. aprila 2014.

Marie Guyart se je rodila v Toursu 28. oktobra 1599 kot četrti od osmih otrok. Še čisto mlada je želela postati redovnica, a so jo starši dali v zakon svilarskemu mojstru Klavdiju Martinu. Komaj dvajsetletna je ostala vdova s šestmesečnim otrokom. V zakramentalnem življenju in v molitvi je črpala moč, da je kljub hudim preizkušnjam v sebi ohranila mir. Hrepenela je po tem, da bi popolnoma pripadala našemu Gospodu, ki jo je v sanjah pri sedmih letih vprašal: Ali hočeš biti moja? Ona mu je vsa srečna odgovorila: DA. Ko je bil sin Klavdij za takratno pojmovanje polnoleten (12 let), je vstopila k uršulinkam in postala sestra Marija od Učlovečenja.

Zgraditi hišo Jezusu in Mariji … Ta klic je Marija od Učlovečenja zaslišala v sanjah ob božiču leta 1633, v katerih je gledala ogromna prostranstva Kanade. Ni zaslišala besed »popravi mi Cerkev«, kakor je slišal sv. Frančišek, ampak »zgradi mi hišo«, kajti prišla bo v čisto novo deželo. Morala bo namreč zgraditi uršulinski samostan in prvo šolo za deklice v severni Ameriki, toda zakaj? Predvsem zato, ker hoče zgraditi hišo Jezusu in Mariji v srcu teh oseb, v srcu mladih Francozinj in ameriških Indijank. Iz izkustva namreč ve, da se Bog hoče naseliti v vsakem od nas: »Mar ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas?« 1Kor3,16

Po skoraj šestih letih je dozorel čas in te sanje je po delovanju Božje previdnosti lahko uresničila. V ‘Novi Franciji’ je z vsemi močmi delala za evangelizacijo Indijancev in za vsestranski razvoj mlade kolonije v najbolj neprimernih in neurejenih razmerah. Ob vseh naporih je bila stalno najgloblje združena z Bogom in se je dvignila do najvišjih stopenj mističnega življenja. Prav njeno globoko duhovno življenje jo je usposabljalo za veliko misijonsko izžarevanje. Marija od Učlovečenja je tudi ena največjih mističnih pisateljic. Poleg duhovnih del je za praktično uporabo sestavila katekizem v huronskem jeziku in več slovarjev za razna indijanska narečja. Umrla je 30. aprila 1672.

Biti Cerkev, pravi papež Frančišek, ne pomeni voditi, ampak oditi, biti misijonarji, ljudem prinašati luč vere in veselje evangelija.

Sv. Marija od Učlovečenja, naj nam tvoje pričevanje pomaga, da bomo »odšli« tudi mi in ljudem prinašali veselje evangelija na vsakem kraju in v vseh okoliščinah!