4. decembra 1980 je v El Salvadorju blizu letališča La Libertad skupina ljudi odkopala plitev grob, enega izmed mnogih v času državljanske vojne. V njem so bila zakopana trupla štirih misijonark, ki so jih dva dni prej ugrabili eskadroni smrti na poti z letališča proti njihovemu domu, jih grobo trpinčili, onečastili in umorili. Njihova krivda je bila, da so v času nasilja v državi, najbolj ubogim in beguncem skušale preskrbeti hrano, zavetje in osnovno zdravstveno oskrbo. Dve izmed njih – Maura Clarke in Ita Ford – sta pripadali Kongregaciji sester Maryknoll, poleg njiju še uršulinka Dorothy Kazel in laična misijonarka Jean Donovan.

Maura Clarke, Ita Ford, Dorothy Kazel, Jean Donovan

Dorothy Lu Kazel je bila rojena 30. junija 1939 v Clevelandu v državi Ohio v litovsko-ameriški družini. Odraščala je v živahno, odprto dekle. Pri 21 letih je vstopila v samostan uršulink iz Clevelanda, kjer je nato devet let preživela kot učiteljica in svetovalka na uršulinski šoli. Iz tega časa je zapis iz njenega dnevnika, kjer pravi: «Želim premagati strah – svoje življenje podariti v službi drugim – ljubiti križ in ga popolnoma sprejeti.»

Leta 1974 se je pridružila škofijskemu misijonu clevelandske škofije v El Salvadorju. Sprva je bilo njeno glavno poslanstvo pastoralno delo: pripravljala je bogoslužja, bila vez med ljudmi in oblikovala laične voditelje v Cerkvi, ki bodo prenašati vero naprej v svojih vaseh. Učila je domačine brati in pisati ter poučevala matere, da so zmogle pravilno skrbeti za otroke.

Po začetku državljanske vojne leta 1977 je bila skupaj z drugimi vključena v delo z begunci, žrtvami vojne in vdovami, saj so eskadroni smrti vedno bolj morili, uničevali vasi in živež ljudi. V tem času je Dorothy zapisala v pismih:

«Ne morem jih zapustiti, posebej še sedaj – zavezana sem tukajšnji preganjani Cerkvi.»«Če lahko na kakršen koli način pomagamo, ne moremo zapustiti teh ljudi; in če pridejo dnevi, ko bo potrebno to razložiti, prosim, storite to.»

Zgovorne so tudi njene besede o drugih:

«Neomajna vera in pogum s katerim naši voditelji oznanjujejo Gospodovo besedo, četudi to lahko pomeni tveganje življenja … je vedno … najbolj živo uresničenje tega, da je Jezus tukaj, z nami. Imamo občutek, da čakamo, upamo in hrepenimo po dokončni uresničitvi kraljestva, pa vendar vemo, da bo prišlo, ker Ga lahko slavimo že sedaj.»

Življenjska usmeritev Dorothy Kazel je bila pot do obrobnih. To je živela, ko je poučevala v redovnih šolah in služenju preganjanim v času vojne. Zanjo in za druge misijonarke veljajo besede škofa Oskarja Romera: «Tisti, ki delujejo na strani ubogih, bodo deležni usode ubogih.»

Njihovo trpljenje in smrt nista pomenila konca. Bila sta glas mnogih prebivalcev El Salvadorja, Hondurasa in Gvatemale, ki so doživljali isto usodo. Postala sta spodbuda za mnoge ljudi, da so združeni stopili v bran družbene pravičnosti tako na lokalni, kot tudi na narodni in mednarodni ravni.

Glej tudi: Life of Dorothy Kazel

Killed in El Salvador: An American Story | Retro Report | The New York Times

Viri: Follow the Spirit. Angela Merici and the Ursulines, Edition du Signe, 1998.
http://www.ursulines.co.uk/modern-martyrs.htm , 3. 12. 2016.
http://www.ursulinesisters.org/sister-dorothy-kazel , 3. 12. 2016.