Drage sestre,
prinašam vam svoje molitve in posebne pozdrave, ko praznujemo binkoštni praznik. Prihod Duha nam ponuja polnost Božje prisotnosti v našem svetu.
Bog se je učlovečil, utelesil v človeštvo, v Jezusa – ali utelešenje ni dovolj, da bi nas prepričalo, da je naš Bog Bog ljubezni? Smrt Jezusa ni mogla zadrževati; vstal je od mrtvih in je bil s svojimi učenci prisoten na nov način – ali vstajenje ni dovolj, da bi nas prepričalo, da Bog ljubi ta svet toliko, da bo življenje vedno prevladalo nad smrtjo, dobrota nad zlom? Na binkošti praznujemo dejstvo, da Božji Duh prežema vsak vidik našega življenja, našega sveta, tega vesolja, katerega del smo. Zagotovo nam bo prihod Duha zagotovil nenehno prisotnost našega Boga, ki drži nas in vse stvarstvo v ljubezni in skrbi.
Berila binkoštne liturgije nas spominjajo, da Duh ponuja edinost, mir, spravo in pogum. Rečeno nam je, da so se učenci iz strahu pred Judi skrivali za zaprtimi vrati. Jezus je vstopil v ta prostor strahu in učencem ponudil mir in pogum, da gredo naprej, da bodo poslani in da prinašajo spravo. Ne glede na to, od kod so bili, se je zdelo, da so učenci sporočilo razumeli v svojem jeziku in za svoje ljudi.
Tako kot apostoli, so tudi mnogi med nami v tem času zaprti v svojih domovih, z neko mero strahu – ne strahu pred Judi, ampak tesnobe zaradi vpliva okužbe, tesnobe zase in tudi tega, kaj lahko prenesemo drugim, če pridemo v stik s tem virusom. V ta strašljiv, tesnoben prostor prihaja Božji Duh, ki nam nudi mir in pogum ter nas poziva, da z vero delimo z drugimi, kar vemo – da je naš Bog zavezan življenju, da bo življenje vedno prevladalo.
V teh binkoštnih dneh molimo druga za drugo, da se bomo v moči Duha združile v svojem pogumu in zaupanju ter bile priče na različne načine in v različnih delih sveta, priče miru in resničnosti Božje prisotnosti ne glede na izzive, s katerimi se soočamo skupaj.
Z ljubeznijo in zagotavljanjem svoje molitve,
Sue Flood osu