Potem ko je pri uršulinkah obiskovala osnovno zunanjo šolo in gimnazijo, je po maturi leta 1995 vstopila v samostan.
Večne zaobljube je izpovedala leta 1947 v Varaždinu. Deset let kasneje je v Ljubljani na Filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike. Z dovoljenjem nadškofa Vovka je že med študijem postala katehistinja.
Leta 1972 je postala prva provincialka samostojne slovenske uršulinske province.
V zadnjem obdobju je delovala v župniji Sv. Petra v Ljubljani in inštruirala francoščino, nemščino in latinščino.

MISLI O ŽIVLJENJU

Iz dneva v dan nam čas hiti.
V silno večnost se potaplja,
kot se čista vodna kaplja
v širnem morju izgubi.

Komaj dete nam zaziba,
že postavi ga na noge,
vrže v boj ga, med nadloge,
spremljevalka mu je šiba.

Enkrat sonce se smehlja,
v rožah plete rajska sreča.
Drugič pa že skrb moreča
spet v viharju pridivja.

Takšno naše je življenje:
Ko vzbrstijo mladi upi,
razočaranja kot strupi
v nežno padajo cvetenje.

Kar ostalo je po slani,
v vroči poldan zazori
in na večer zadehti
v mir jesenski sad izbrani.

To človeška je usoda.
Dan za dnevom se ponavlja.
Če kdo priden je kot mravlja,
pač ne bo ostal brez ploda.

Po različnih potih vodi
k sebi Bog otroke svoje:
enim tu že venča boje,
drugi v skritosti naj hodi!

Vsi pa moramo dospeti
k njemu čisto dozoreli.
V domu večnem bomo smeli
zmagoslavno pesem peti.

SVETI JOŽEF

V brnenju strojev in skrbi,
o sveti Jožef, v te strmimo.
Srce po miru hrepeni,
resnične sreče si želimo
v družinskem posvečenem krogu,
kjer delo vseh je služba Bogu.

Družine svete poglavar!
Še z nami, sveti Jožef, hodi!
Ponižni, tihi nas tesar
za Jezusom z Marijo vodi!
Saj prava pot je do svetosti
v izpolnjevanju vseh dolžnosti.

Na našo se slabost ozri,
ko se težav tako bojimo!
Ti z močno roko nas podpri,
da Božjo voljo izvršimo!
O sveti Jožef, zvest ostani,
še v smrtni uri stoj ob strani!