STRMENJE NAD EVHARISTIJO III.

Verovati v skrivnost – slaviti skrivnost – živeti skrivnost

POSLUŠAJ, HČI, GLEJ IN NAGNI SVOJE UHO … (Ps 45,11)

Beseda, tako človekova kakor Božja, ima veliko moč. Uničuje ali gradi, razžalosti ali razveseli. Jezus pravi, da bomo dajali odgovor za vsako izgovorjeno besedo. Beseda je vezno tkivo vsakega odnosa. Kjer ni prave besede, nastane molk, ki ne povezuje. Kjer so prave besede, sledi molk, ki povezuje dve osebi. Potrebno pa je tudi uho, imamo celo dve ušesi, da bi znali več poslušati kakor govoriti. To je velika umetnost (duhovnega) očetovstva in materinstva.

♦ Kakšna je tvoja izkušnja človeške in Božje besede?
♦ Ali raje govoriš ali raje poslušaš? Ali znaš dobro poslušati? Kriteriji dobrega poslušanja.
♦ Katere besede rada slišiš in katere pogrešaš? Katere te bolijo?
♦ Kakšna je tvoja izkušnja poslušanja Božje besede? Ali rodi sad ob svojem času?

Vaja aktivnega poslušanja: Vsaka govori pet minut in druga jo posluša. Ob koncu ji poslušalka pove, kaj je slišala in razumela in kaj je poslušanje sprožilo v njej. Kaj ji želim povedati? Govornica pove, kako se je počutila med govorjenjem.

p. Marko I. Rupnik: Marijino oznanjenje

Razmislek o Božji besedi:

Po velikonočnem pozdravu »Mir z vami« in sprejetju in zavedanju tega, kdo sem – odrešen grešnik – smo pripravljeni na poslušanje Božje Besede. Samo znotraj velikonočnega obzorja se Božja Beseda pravilno razume, torej le v luči vstajenja, in če smo notranje odprti do Božje Besede, če smo sprejeli odrešenje. V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog (Jn 1,1). In ta Beseda se je spustila k človeku v Devici Mariji. Že v Stari zavezi se je v simbolih in podobah razodevala po prerokih, v polnosti časov pa se je učlovečila. Pri besednem bogoslužju ta Beseda prihaja med nas: Bog je tisti, ki govori po bralcu, duhovniku, mi smo tisti, ki jo sprejemamo, poslušamo in gledamo. Vidimo jo že uresničeno v Kristusu in Cerkvi. Bog sam govori svojo Besedo danes zame in meni: po berilih, psalmu, evangeliju, homiliji. Ne gre le za branje, gre za ponavzočenje: Bog sam danes (večna sedanjost) govori po osebi, ki bere. Božja Beseda ni zamenljiva s katerim drugim pobožnim besedilom ali poslušanjem brezhibnega zvočnega posnetka. Branje Božje Besede ni nastopanje ali priložnost za učenje branja. Branje Božje Besede je služenje občestvu, je oznanjevanje. In vera je iz poslušanja oz. oznanjevanja. Krščanstvo je namreč religija besede in ne najprej knjige.

Poslušamo z ušesi in z očmi, z vsem bitjem – da bi razumeli in po Besedi živeli. Homilija dopolni aktualizacijo Božje Besede: Božjo Besedo poveže z življenjem in umesti v obzorje večnosti. Ne gre za moraliziranje, ampak kerigmo, oznanilo, ki prebuja vero.

Človekov odgovor na spust Božje Besede so prošnje, ki sledijo homiliji. Besedno bogoslužje je dialog, je paradigma za odnos in dialog med Bogom in človekom: človek posluša in Bog govori, nato Bog posluša in človek govori – prosi. Prošnje so odgovor na Božjo Besedo, ne nekaj vnaprej pripravljenega, ampak človekov odgovor na to, kar mu je Bog rekel, kar je slišal in razumel. Pri sveti maši je vsa molitev usmerjena k Očetu, po Sinu, v Svetem Duhu, zato so tudi prošnje naslovljene na Boga Očeta. Prošnje navadno obsegajo potrebe Cerkve, blagor sveta, potrebe trpečih in krajevnega občestva.

Marija drži v roki rdečo nit in klobčič: Marija prevaja v podobo to, kar je slišala, zato tke meso Božji Besedi. Ona prevaja Besedo v Podobo.

DUHOVNA DRŽA TEGA MESECA

♦ Pred sv. mašo ali branjem Svetega pisma se spomni, da Gospod danes želi povedati nekaj prav tebi. Če imaš kakšno vprašanje Zanj, poslušaj Božjo Besedo v luči tega vprašanja. Bog je Beseda; težko, da bi ti ne odgovoril. Reci Mu: »Govori, Gospod, tvoja služabnica posluša.«

♦ Pozorna sem na to, kako znam poslušati sočloveka. Pozorna sem na to, kaj govorim in zakaj govorim, kajti Bog Oče nima ust, da bi govoril. On pošilja mene kot prerokinjo, da Bogu posodim svoja usta.

Literatura:

Cesare Giraudo, Strmenje nad evharistijo, Mohorjeva družba Celje, 2011.

Tomaš Špidlik, Zdravilo nesmrtnosti, Župnijski zavod Dravlje, 2005.

Henri J. M. Nouwen, Živeti kot ljubljeni, Družina, 2012.