Provincialni dan, Provinztag in Slowenien

Na kulturni praznik smo se sestre iz cele province zbrale v centru Ljubljane pri uršulinkah. Prišlo je nekaj sester iz Avstrije, ostale pa smo bile iz vseh naših skupnosti: Pržana, Izole, Ljubljane, Maribora in Svetega Duha. Na začetku smo zapele slovensko himno, nato je sledila predstavitev vseh naših skupnosti v Sloveniji in v Avstriji. Vsaka skupnost je predstavila tri odločitve in tri izzive iz zadnjega obdobja. Predstavile smo tudi naše institucije: Prours, Akademijo Mericianum, Hišo kruha, Angelin vrtec, študentski dom Uršula in Kulturno društvo Schellenburg. Opoldne smo šle na blagoslovitev prenovljenih prostorov poleg ljubljanskega samostana ter obhajale sv. mašo z bratom Marjanom Čudnom. Spodbudil nas je k nežnosti in sočutju. Kot jagoda na torti je bila degustacija razstave kulinaričnih dobrot, ki smo jih ustvarile doma. Razveselile smo se navzočnosti s. Mateje Koršič, ki je prišla iz Čila in je naslednji dan s s. Zorico, našo provincialko, odpotovala v Rim. Obogatene z vsem bogastvom, ki ga skrivajo naše skupnosti in apostolske ustanove, smo se zvečer vrnile vsaka v svojo skupnost.

S. Metka Špindler

Es war beeindruckend als nach 8:30 die Schwestern von allen Richtungen angekommen sind. Viele von ihnen kamen einer großen Platte voll Köstlichkeiten in der Hand. Alle wollten, dass wir das lange Sitzen überleben. Vielen Dank!

Als alle schon da waren, hatte man den Eindruck, dass wir beim Turmbau zu Babel angekommen sind: Sr. Mateja kam von Chile, Sr. Zora von Südafrika, und die fünf Schwestern aus Österreich sind auch nicht zu Unterschätzen.

Beim Turmbau zu Babel wurden die vielen Sprachen – beim weiteren Bauen – ein Hindernis. Aber der Tag in Ljubljana, mit allen Sprachen, war ein Tag der Herzlichkeit, Einheit, Freude und des Weiterbauen.

Die heilige Angela versprach uns: Ich werde in eurer Mitte sein und mit euch beten“. Und das war spürbar. Jesus versicherte uns auch: „wenn zwei oder drei in meinem Namen versammelt sind, so bin ich mitten unter ihnen“.

Und wir waren zusammen für „Soli Deo Gloria“. Gott sei Dank!

S. Henryka Imach