Dočakali smo 12. oktober. Dan našega prvega, s strani s. Magdalene, že dolgo prej napovedanega druženja v tem šolskem letu. Da preverimo koliko smo zrasli, kaj smo lepega doživeli, novega kupili …
Lep sončen dan je pozdravil naše slavljence: Luka je postal polnoleten, g. Gašper okrogel (pa čeprav še vedno asketsko vitek), junijska mladoporočenca pa veselo potujeta naprej po življenjski poti.
V Brestanici nas je, poln zgodovinskega znanja in govorniškega talenta, pričakal tamkajšnji župnik g. Jože Špes. Res prelepa, svetla bazilika je pravi slovenski Lurd. Barvito in svetlo so žareli vitraži in rozete. Kar čutila se je Marijina prisotnost in pomoč. Maša je v skupnem sodelovanju hitro minila. Glavna kratka misel: pobožnost navzven ni prava. Važno je, da v sebi čutimo in delamo, kar je prav.
Po maši je sledil obilen blagoslov voznikov vozičkov in novih ali malo manj novih vozil. Vozimo varno in ne ogrožajmo sebe in drugih.
Slavljenci so nas počastili z malico in slastnimi krofi. Anja je zapela s svojim čarobnim glasom. Manjkala so le ležišča za popoldansko siesto na toplem soncu. A sledila je še ena točka dnevnega reda, gremo na Ponikvo, Slomškov rojstni kraj.
Petra Zver z družino
“Ptico boš spoznal po petju, pa človeka tudi: ako lepo petje, ima tudi lepo srce. In kar se o človeku posamezno – se lahko reče o vsem ljudstvu. Iz obilnosti srca se glasijo usta, in kjer ni čednih pesmi, tam tudi prebivati ni veselo.”
To so besede bl. škofa Antona Martina Slomška, narodnega buditelja, pesnika in škofa, ki ga je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega.
Iz Brestanice smo se na našem romanju odpravili na Ponikvo, Slomškov rojstni kraj, župnijsko cerkev sv. Martina, kjer smo si ogledali, kje je bil krščen.
Romanja se je udeležilo 13 družin, naš domači župnik Gašper Mauko in sestra Magdalena pa sta poskrbela, da nas je v zavetju cerkve sv. Martina prijazno pričakal in vzel tamkajšni župnik Alojzij Kačičnik.
Ko smo se zbrali v cerkvi, smo najprej zapeli in tako smo se spoznali … Potem nam je g. župnik povedal zanimive reči o bl. škofu Martinu Slomšku in cerkvi. Skupaj smo zmolili molitev za kanonizacijo in prosili na Slomškovo priprošnjo. Najmlajši so si z veseljem ogledali prižnico, prostor, kjer je v preteklosti duhovnik pri sv. maši stopil med ljudi in jim pridigal v slovenskem jeziku.
V cerkvi so shranjene relikvije, katere so ob 200-letnici rojstva bl. Antona Martina Slomška v župnijsko cerkev sv. Martina prinesli iz Maribora. V ta namen so v župnijski cerkvi na Ponikvi izdelali relikviarij in ga namestili v stranski oltar, pod kip njegovega krstnega zavetnika sv. Antona Puščavnika.
Bilo je poučno in zanimivo, čas je kar prehitro minil in že smo se morali posloviti. A slovo je bilo tokrat sladko, saj smo se že veselili skorajšnjega snidenja naslednjega dne, v nedeljo, ko smo spet srečali na praznovanju Lukovega 18. rojstnega dneva.
Naj zaključim s Slomškovimi besedami:
“Tri reči imej vedno pred očmi: božje oko, ki vse vidi, božje uho, ki vse sliši, in pa tisto knjigo, v katero zapiše Bog vsako tvoje dejanje.”
Hvaležni smo Bogu, da imamo zlato sestro Magdaleno.
Družina Burgar
Fotogalerija
