Pred mesecem sem se za vedno poslovila od Salomonovih otokov. Dolgo sem se v srcu pripravljala na to slovo. In doživela sem ga v miru. To leto je izpolnilo moje želje daleč nad pričakovanja. Gospod je bil zelo velikodušen. Podaril mi je čudovita srečanja in prijateljstva. Poslanstvo v bogoslovju sem izpolnila tako, kot sem želela in načrtovala. Bogoslovci so radi študirali Sveto pismo in lepo napredovali v njegovem umevanju. Tudi novinki Misijonark vnebovzetja sta se skupaj z njihovo filipinsko magistro veselili tedenskih svetopisemskih razlag. Včasih smo se poglabljale v Sveto pismo s pomočjo poistovetenja z osebami ali predmeti. V tem so bili izvrstni tudi bogoslovci.

Vodila sem tudi  biblično skupino za filipinske priseljence. To je bilo pred njihovo skupno mašo enkrat mesečno. Po maši pa smo se družili ob obedu, ki so ga pripravili tisti, ki so ta mesec praznovali rojstni dan. Pripravili so zares okusne jedi. Občasno sem razlagala Sveto pismo tudi v drugih skupinah. Prosili so me za to, ker se srečujejo s prepričevanji drugih verskih skupnosti, močni pa so še vplivi njihovih prvotnih verovanj, v katerih so prisotna čaranja, kazni in tabuji. Svetopisemsko sporočilo razumejo kot namenjeno njim osebno. Tako so bili voditelji moških skupin zelo ganjeni ob predstavitvi Božjega usmiljenja v Svetem pismu. Razumeli so, da jim govori, da so lahko pred Bogom kakor otroci. V družbi morajo vedno veljati za močne, kar pa niso vedno. Predstojnica Misijonark vnebovzetja, ki v bogoslovju predava psihologijo, je skupaj z ekipo zbrala blizu petsto moških na štiridnevnem poglabljanju v njihovo identiteto in poslanstvo. Dejansko so za to prosile žene v svojih skupinah, ker brez sodelovanja mož ne morejo pripomoči k boljšim odnosom v družinah. Ko so se ti možje vrnili v svoja naselja in nastopili kot animatorji, so se dogajali čudoviti premiki. Nasilje v družinah, povezano z alkoholom, se je začelo umikati in žene z otroki so vse srečnejše.

Med raznimi skupinami je zelo dejavna tudi vincencijanska laiška skupnost. Njihova predstavnica v revnem naselju me je prosila za pomoč Misijonskega središča Slovenije pri obnovi njihovih razpadajočih koč ter da bi jim omogočili dostop do pitne vode in tudi šolnino njihovim otrokom, ki je številne družine ne zmorejo plačati. Država se za svoje revne prebivalce premalo meni. S pomočjo, ki jim jo nudimo Slovenci, že soustvarjamo in doživljamo tisto skupnost, ki nam jo Jezus pripravlja v nebesih.