The National Association of the Catechesis of the Good Shepherd
CGSUSA
Prav, dobra in zvesta služabnica! … Vstopi v veselje svojega gospodarja! (prim. Mt 25,23)
Spomin na Silvano Quattrocchi Montanaro MD
Naša ljubljena dr. Silvana Quattrocchi Montanaro MD je na veliki petek, 30. marca 2018, mirno prešla v življenje z Dobrim Pastirjem.
Dr. Montanaro je imela pomemben delež pri ustanavljanju prve skupnosti rimskega Atrija ter pri razvoju Kateheze Dobrega pastirja in njene vsebine in bila tesna prijateljica in sodelavka Sofije, Gianne, Tilde in p. Mongilla. Kot začetni in stalno aktivni član prvotnega Italijanskega združenja, posvečenega Katehezi Dobrega pastirja (»Maria Montessori« združenje za formacijo otroka), se je dala velikodušno na razpolago v služenju razvoju Kateheze DP in je pomagala s svojo spretnostjo in znanjem mnogih jezikov.
Dr. Montanaro je imela pomembno vlogo pri formiranju katehistov, ki so bili vključeni v katehezo za odraščajoče. Željno se je udeleževala duhovnih obnov in duhovnih vaj za odrasle, ki so bili povezani s Centrom KDP. Bila je glavna govornica na prvem mednarodnem srečanju katehistov v Rimu (1993) in zatem tudi na srečanju konzilija (Consiglio). Bila je vedno topla oseba, prisrčna v sprejemanju na svojem domu, ko je »poučevala« posameznike ali majhne skupine katehistov z vsega sveta, tako na področju kateheze, kot tudi na področju njene specializacije za delo z otroki, starimi od 0-3 let.
Dr. Montanaro je podprla številne pobude KDP po vsem svetu. Na primer: imela je glavni nagovor na prvi podelitvi diplom programa Kateheze Dobrega pastirja na univerzi sv. Mihaela v Torontu (1994). Poleg tega je s Sofijo Cavalletti na konferenci Združenja montessori učiteljev severne Amerike (NAMTA) (leta 1999) predstavila temo “Montessori in duhovni razvoj otroka” in je bila vodilna govornica na srečanju »Weaving Our Gifts« (»Weaving Our Gifts« je konferenca katehistov, glej https://cctheo.org/events/weaving-our-gifts, op. prev.).
Dr. Montanaro je diplomirala iz medicine in kirurgije na Rimski univerzi. Specializirala je iz psihologije in bila strokovnjakinja za izzive v otrokovem razvoju. Vrsto let je predavala o duševnem zdravju in nevropsihiatriji na Scuola Assistenti all’Infanzia (Šola za vzgojiteljice malčkov) v Rimu, da bi pripravila odrasle na to, kako naj skrbijo za otroke, mlajše od 3 let.
Dr. Montanaro je poučevala tudi babice in porodničarje o metodi respiratornega avtogenega treninga ter pripravljala bodoče starše za to metodo ter jim predavala in se z njimi pogovarjala o prvih letih otrokovega življenja. Vodila je Mednarodno združenje Montessori (A.M.I.) in tečaje za delo z malčki v Rimu (Italija), Denverju (ZDA) in Londonu (Anglija).
Dr. Montanaro je med drugim napisala knjigi Understanding the Human Being: The Importance of the First Three Years of Life (Mountian View, CA: Nienhuis Montessori USA 1991) in The Child is Father of the Man (Rome: Edizioni Opera Nazionale Montessori, 2003) ter je soavtorica knjige The Good Shepherd and the Child – A Joyful Journey (Liturgy Training Publications, 2013), poleg Sofije Cavalletti, Patricije Coulter, Gianne Gobbi, in Rebeke Rojcewicz.
Ni imela le pedagoških in psiholoških darov, ki so bili potrebni za razvoj Kateheze Dobrega pastirja, ampak je bila tudi odlična kuharica, ki je rada pela balade. Navduševala nas je s svojo svetlostjo. Živela je v služenju in zagovarjanju otrokovega življenja. Njena zapuščina Katehezi Dobrega pastirja je temeljna in trajna. Bila je žena velike vere, globoke molitve in intenzivne vključenosti v liturgično življenje (tudi z vsakodnevno udeležbo pri evharistiji). Mnogi jo bomo pogrešali!
Z njenimi besedami…
»Za trenutek razmislimo, kako nas Bog vabi k sodelovanju. V odnosu do Boga smo mi bolj odvisni od Njega, kot pa je otrok odvisen od nas, in vendar nas Bog postavlja v središče stvarstva, daje nam ves svet in pravi: »Vse to je zate. Stori, kar moreš. Uporabljaj ga odgovorno in modro.« Bog nas vabi, da postanemo njegovi sodelavci pri ustvarjanju. Spomnite se na to v odnosu do svojega otroka in vaša drža bo postala drža nekoga, ki je prejel pomembno osebo – kar otrok v resnici tudi je – osebo z velikim potencialom. Ta oseba potrebuje nekoga, da ji pomaga rasti.« (The Good Shepherd and the Child, A Joyful Journey, str. 20) Foto: Mary Hare
