Pravilnik o bivanju

URŠULINSKI ZAVOD ZA VZGOJO, IZOBRAŽEVANJE, VERSKO DEJAVNOST IN KULTURO

PRAVILNIK ŠTUDENTSKEGA DOMA URŠULA

ki ga je na svoji 8. seji dne 22. 06. 2017 sprejel Svet Uršulinskega zavoda za vzgojo, izobraževanje, verske dejavnosti in kulturo:

I.  SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen │ Identiteta in namen Študentskega doma Uršula

Študentski dom Uršula (v nadaljevanju: ŠDU) je organizacijska enota Uršulinskega zavoda za vzgojo, izobraževanje, versko dejavnost in kulturo. Namenjen je študentkam (v nadaljevanju: stanovalka) na prvi in na drugi stopnji bolonjskega študija.

Poslanstvo Študentskega doma Uršula je spodbujanje stanovalk, da postajajo zrele krščanske osebnosti, krepijo žensko identiteto, odkrivajo svojo poklicanost ter dejavno služijo v svojem okolju in Cerkvi.

ŠDU stanovalkam zagotavlja primerne bivanjske in študijske pogoje ter je hkrati prostor za celostno osebnostno rast, gradnjo ženske identitete in osebne vere v Jezusa Kristusa. Vzgoja temelji na uršulinski vzgojni tradiciji.

2. člen │ Vrednote

Vzgoja temelji na splošno človeških in krščanskih vrednotah, s poudarkom na naslednjih vrednotah:

  • skupnost
  • aktivno sodelovanje
  • osebna vera v Jezusa Kristusa
  • duh služenja
  • edinstvenost osebe
  • osebna poklicanost
  • odprtost

3. člen │ Vodstvo in kolegij ravnateljice

ŠDU vodi ravnateljica, ki jo imenuje in razrešuje ustanovitelj brez javnega razpisa. Ravnateljica se lahko posvetuje z direktorjem zavoda, po potrebi pa tudi z vodstvom Uršulinskega samostana v Ljubljani. Ravnateljici pomaga pri delu še ena od sester. Pomočnica ravnateljice opravlja naloge, za katere jo pooblasti ravnateljica. Ravnateljica in pomočnica ravnateljice sestavljata kolegij ravnateljice.

4. člen │ Komisije

V ŠDU se lahko ustanovijo zlasti spodaj navedene komisije:

  • komisija za sprejem bivanja
  • komisija za podaljšanje bivanja
  • komisija za znižanje stanarine
  • disciplinska komisija

Komisije imenuje direktor zavoda na predlog ravnateljice doma. Vse komisije imajo mandat eno koledarsko leto, razen komisije za podaljšanje in disciplinske komisije, ki se imenuje po potrebi.

Komisijo za sprejem sestavljajo ravnateljica doma, pomočnica ravnateljice in še en član. Seja komisije je enkrat letno oz. po potrebi in jo skliče ravnateljica doma.

Komisijo za podaljšanje bivanja sestavljajo ravnateljica, pomočnica ravnateljice in predstavnica študentk, ki je izvzeta iz procesa podaljšanja bivanja za naslednje študijsko leto.

Disciplinsko komisijo sestavljajo pet članov, od katerih so trije člani ustanovitelja, en član je izmed zaposlenih v zavodu in ena stanovalka doma.

V komisiji za znižanje stanarine sta ravnateljica in direktorica zavoda.

5. člen │ Študentski svet stanovalk

V ŠDU se organizira študentski svet stanovalk (v nadaljevanju: ŠSS), ki ga sestavljajo vse stanovalke ŠDU. ŠSS obravnava življenje in delo v ŠDU ter daje pobude in predloge študentskemu odboru in ravnateljici.

ŠSS neposredno izvoli svojo predstavnico v svetu zavoda.

ŠSS neposredno izvoli tri druge predstavnice stanovalk, ki sodelujejo v študentskem odboru. 

 

6. člen │ Študentski odbor

Študentski odbor ima 4 člane in ga  sestavljajo predstavnica stanovalk ŠSS v svetu zavoda in še izvoljene predstavnice stanovalk, iz vsakega dela študentskega doma po ena. Odbor se srečuje z ravnateljico in njeno pomočnico in skrbi za potek življenja v študentskem domu, organizira dejavnosti in povezovalne dogodke v ŠDU ter skrbi za uresničevanje temeljnega poslanstva in vizije ŠDU.

Razširjeni študentski odbor sestavljajo predstavnica stanovalk ŠSS v svetu zavoda, izvoljene predstavnice stanovalk in koordinatorice za različna področja. Ob zaključku obeh semestrov imajo evalvacijo dela, programov in aktivnosti v ŠDU ter načrtovanje.

II.  KRITERIJI IN NAČIN SPREJEMANJA STANOVALK

7. člen │ Splošni pogoji

Kandidatka za sprejem ali podaljšanje bivanja mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • sprejema krščansko usmeritev zavoda in vzgojni koncept ŠDU;
  • v primeru podaljšanja bivanja se upošteva tudi dosedanje sodelovanje stanovalke v dejavnostih in življenju v ŠDU in spoštovanje pravil;
  • sprejema pravilnik ŠDU in hišni red;
  • če je v preteklem letu že študirala in je uspešno končala letnik na prvi ali drugi stopnji študija po bolonjskem programu in ima status rednega študenta.

V izjemnih primerih (zdravstvene razmere, pomanjkanje rednih študentov, socialni status družine in drugo) lahko komisija za sprejem ali podaljšanje sprejme v ŠDU tudi druge stanovalke.

8. člen │ Kriteriji za sprejem

Pri sprejemu stanovalk se upoštevajo naslednji kriteriji:

    • letnik študija: prednost imajo študentke 1. oz. nižjega letnika;
    • socialni položaj: prednost imajo tiste kandidatke, ki so materialno slabše preskrbljene;
    • oddaljenost: prednost imajo tiste, ki so doma iz bolj oddaljenih krajev oz. imajo slabe prometne povezave;
  • datum oddane prošnje, pri čemer se šteje 1. januar tistega leta, v katerem bo kandidatka začela študirati oz. bo študij nadaljevala, tudi če je bila prošnja oddana že prej. Pri stanovalkah, ki so morale prekiniti šolanje zaradi študijskih ali drugih težav, se upošteva datum prve prošnje, razen če sta med oddajo prve in zadnje prošnje minili več kot dve leti.

9. člen │ Prošnje za sprejem

Prošnja za sprejem v ŠDU mora biti napisana v pisni obliki in mora vsebovati motivacijsko pismo, ki vsebuje: življenjepis, razloge za bivanje v ŠDU in darove, talente, s katerimi bi kandidatka pripomogla h gradnji skupnosti. Prošnja mora biti oddana po pošti ali pa osebno na naslov ŠDU. Prošnje za sprejem v ŠDU za naslednje študijsko leto se sprejemajo od 1. januarja do 30. junija oz. do zapolnitve mest.

10. člen │ Izbor kandidatk

Komisija za sprejem obravnava vse pravočasno prispele in popolne prošnje za sprejem. Ravnateljica kandidatke nepopolnih prošenj pozove k dopolnitvi. Če kandidatinja prošnje v roku 8 dni ne dopolni, se prošnjo zavrže. Komisija za sprejem naredi izbor kandidatk, ki ga potrdi ravnateljica.

Kandidatke morajo biti obveščene o odločitvi komisije do 31. julija.

11. člen │ Trajanje bivanja in dokazila

ŠDU sprejema kandidatke s statusom rednega študenta, in to praviloma za eno akademsko leto. Študentke s statusom absolventa se sprejema do konca rednega absolventskega staža, vendar ne več kot za eno koledarsko leto.

Sprejete kandidatke morajo dokazila o vpisu na redni študij predložiti najkasneje do 30. septembra, v primeru izjemnega vpisa pa do 15. oktobra. V tem primeru morajo kandidatke do 30. septembra pisno obvestiti ravnateljico o vložitvi prošnje za izjemni vpis.

12. člen │ Pogodba o nastanitvi in aneks k pogodbi

Stanovalka ob sprejemu v ŠDU podpiše Pogodbo o nastanitvi, ki vsebuje tudi izjavo o sprejemanju usmeritve ŠDU, hišnega reda in pravil ŠDU. Pogodba se praviloma sklene za eno akademsko leto in se z aneksom podaljša, če je stanovalka sprejeta še za eno akademsko leto. ŠDU lahko sklene Pogodbo o nastanitvi tudi za krajši čas od enega akademskega leta.

13. člen │ Dokumenti za podaljšanje bivanja

Prošnje za podaljšanje bivanja se sprejemajo do 31. maja. Stanovalke jih oddajo osebno ravnateljici ali pošljejo po pošti. Komisija za podaljšanje bivanja obravnava vse popolne in pravočasno oddane prošnje.

Dokazila o statusu rednega študenta mora kandidatka predložiti najkasneje do 30. septembra, v primeru izjemnega vpisa pa najkasneje do 15. oktobra.

14. člen │ Izbor kandidatk za podaljšanje bivanja

O podaljšanju bivanja odloča komisija za podaljšanje bivanja. Komisija odloča samo o pravočasno prispelih in popolnih prošnjah. Ravnateljica kandidatke nepopolnih prošenj pozove k dopolnitvi. Če kandidatinja prošnje v roku 8 dni ne dopolni, se prošnjo zavrže. Če katera od študentk zamudi prijavni rok, se njena prošnja obravnava skupaj s prošnjami za sprejem.

Komisija odloča tudi o sprejemu tistih kandidatk, ki so v preteklem letu dobile vzgojni ukrep ali pa so zaradi socialnih ali zdravstvenih razlogov imele težave pri študiju. Prav tako komisija za sprejem obravnava prošnje tistih stanovalk, ki letnik ponavljajo in obdržijo status študenta.

Kandidatke morajo biti obveščene o odločitvi komisije najkasneje do 6. julija.

Kriteriji za podaljšanje bivanja so:

    • ali je kandidatka zagrešila kakšno težjo kršitev pravilnika ŠDU ter hišnega reda;
  • kandidatinjino osebno udejstvovanje v ŠDU;
  • kandidatinjina udeležba na skupnih obveznih srečanjih in aktivno sodelovanje pri drugih obveznostih;
  • prostovoljno udejstvovanje;
  • oddan vprašalnik za ovrednotenja življenja v domu.
  •  

III.  PRAVICE STANOVALK

15. člen │ Skupna pravica stanovalk

Vsaka stanovalka ima pravico do nemotenega študija, vzgoje in počitka.

16. člen │ Pravica stanovalke do sobe in skupnih prostorov

Stanovalka, ki je bila sprejeta v ŠDU, ima pravico od 1. oktobra do 30. septembra naslednje leto oz. za čas napisan v Pogodbi o nastanitvi uporabljati sobo, ki ji je dodeljena, prav tako pa tudi skupne prostore ŠDU in opremo v njih.

Sobe ŠDU in skupni prostori ŠDU, ki so namenjeni stanovalkam, se nahajajo v mansardni etaži stavbe na Ulici Josipine Turnograjske 8 v Ljubljani, dostop do njih je preko glavnega samostanskega vhoda in samostanskega stopnišča.

Apartmaji ŠDU in skupni prostori ŠDU se nahajajo v 2. nadstropju severnega dela stavbe, do katere je dostop skozi glavni vhod s Plečnikovega trga 1a. V vse ostale prostore stavbe, razen stopnišča in v prostore, namenjene za ŠDU, stanovalke nimajo vstopa.

Stanovalke smejo uporabljati dvigalo, če ima stanovalka veliko prtljage oz. zdravstvene in druge težave. Uporaba dvigala je dovoljena do 21. ure.

Vodstvo ŠDU lahko posameznim stanovalkam, ki se ne držijo pravil, za določen čas ali do izteka pogodbe omeji pravico do uporabe skupnih prostorov. V nujnih primerih (nevarnost, nujno vzdrževanje stavbe, večje težave s sostanovalkami, ekonomičnost in podobno) lahko vodstvo ŠDU zahteva preselitev v drugo sobo.

Stanovalke lahko uporabljajo telovadnico Angelinega vrtca, samostansko knjižnico in po dogovoru tudi druge objekte, ki so v lasti Uršulinskega samostana v Ljubljani oz. v uporabi Angelinega vrtca v za to namenjenem času. Za molitev je stanovalkam na razpolago samostanska kapela sv. Angele. Uršulinska skupnost lahko določi čase, ko uporaba kapele ni možna.

17. člen │ Možnost obiskov

Stanovalke imajo pravico do obiskov v sobi v dogovoru s sostanovalkami oz. v primeru njihove odsotnosti, sicer pa le v skupnem prostoru oziroma v kuhinji oziroma do 23. ure v sobi za obiske pri porti. Po 21. uri so obiski v domu dovoljeni samo v dogovoru z vodstvom ŠDU.

Med 23. in 8. uro obiski niso dovoljeni, z izjemo določeno v 29. členu tega pravilnika. V primeru kršitve tega pravilnika, lahko vodstvo doma stanovalki omeji ali odvzame pravico do obiskov.

Če obiskovalci ogrožajo pravice stanovalk ŠDU in onemogočajo ali motijo študij in počitek stanovalk, če je ogrožen oz. moten osnovni koncept ŠDU, ali če je to potrebno iz varnostnih razlogov, lahko ravnateljica posameznim stanovalkam ali tudi vsem stanovalkam ŠDU, kakor tudi obiskovalcem, omeji ali odvzame pravico do obiskov.

18. člen │ Izredni sestanek

Stanovalke imajo pravico do izrednega sestanka stanovalk z vodstvom ŠDU, če to zahteva oz. s tem soglaša več kot tretjina vseh stanovalk ŠDU oz. tretjina članov ŠSS.

IV.  ODGOVORNOSTI STANOVALK

19. člen │ Splošna odgovornost

Stanovalke so odgovorne druga za drugo.

Stanovalke si prizadevajo za ustvarjanje pogojev, ki bodo omogočali kvaliteten študij sostanovalk.

Avdiovizualna sredstva ali drugi predmeti, ki lahko povzročajo hrup, se uporabljajo samo v soglasju sostanovalke, v nobenem primeru pa ne smejo presegati sobne jakosti. Soglasje sostanovalk je potrebno tudi v primeru daljših telefonskih pogovorov.

20. člen │ Odgovorne stanovalke za posamezna področja

Stanovalke ŠSS iz svojih vrst izberejo:

  • predstavnico stanovalk in njeno namestnico v svetu zavoda;
  • tri predstavnice stanovalk v študentskem odboru;

Stanovalke ŠSS iz svojih vrst lahko izberejo:

  • odgovorno za duhovno življenje;
  • odgovorno za karitativno življenje in drugo prostovoljno delo;
  • odgovorno za kulturno in družabno življenje;
  • odgovorno za šport in rekreacijo;
  • odgovorno za oglasne deske in časopis;
  • odgovorno za finance;
  • odgovorno za kroniko in fotografijo;
  • odgovorno za stike z javnostjo in promocijo;
  • odgovorno za TV in druge skupne aparate;
  • odgovorno za glasbo;
  • odgovorno za praznovanje rojstnih dni in godov;
  • odgovorno za sanitarne preglede;
  • odgovorno za čiščenje in za urejanje skupnih prostorov.

21. člen │ Odgovornost za obiskovalca

Stanovalka odgovarja za obnašanje svojega obiskovalca in morebitno škodo, ki bi jo le-ta povzročil.

Stanovalka sprejme obiskovalca pri vhodnih vratih in ga ob odhodu pospremi do izhoda. Obiskovalec se ne sme sam gibati po študentskem domu in zavodu kot tudi ne po prostorih Uršulinskega samostana v Ljubljani.

22. člen │ Odgovornost za stanovanje in inventar v sobah in skupnih prostorih

Stanovalke so dolžne poskrbeti za prostore z vidika ekonomičnosti (luči, radiatorji, pipe), varnosti, reda in čistoče v svojih sobah in skupnih prostorih, kar lahko preverja pooblaščena oseba ali vodstvo ŠDU.

Stanovalke so (tudi finančno) odgovorne za sobni inventar (vključno z linolejem, parketom, vgrajenim stavbnim pohištvom, ipd.) in za inventar skupnih prostorov.

Stanovalke so dolžne v času odsotnosti zapreti okna v svojih sobah in skupnih prostorih, ko jih zapustijo. Stanovalka je dolžna opozoriti oz. obvestiti vodstvo ŠDU o škodi, ki je nastala, ali na nevarnost, da bo škoda nastala. Škodo, ki je nastala zaradi malomarnosti stanovalk ali njihovih obiskovalcev in za katero se ne more ugotoviti, kdo je zanjo odgovoren, so dolžne povrniti vse stanovalke oz. skupina, ki je bila navzoča (ali se zanjo ugotovi, da je odgovorna za nastalo škodo).

Stanovalka ob vselitvi dobi popis inventarja sobe in skupnih prostorov in ga je dolžna podpisati. Stanje se preveri ob koncu leta, ko začasno zapusti dom ali se izseli. Če pride do sprememb, poškodb in če se o tem ne obvesti vodstva doma oz. je prišlo do tega zaradi malomarnosti, potem stroške nosi stanovalka oz. se za skupne stvari delijo vse stanovalke oz. skupina, ki je bila navzoča.

V.  DOLŽNOSTI STANOVALK

23. člen │ Brezkontaktna kartica in ključ

Stanovalka ob vselitvi prejme brezkontaktno kartico, ki odpira vhodna vrata, in ključe, ki odpirajo vrata njene sobe ter ji omogočajo prehod iz sob ŠDU v apartmaje ŠDU in obratno. Prejem brezkontaktne kartice in ključev potrdi s podpisom na reverzu.

Ob daljši odsotnosti oz. odhodu iz ŠDU stanovalka vrne kartico in ključe vodstvu ŠDU, s podpisom na reverzu potrdi vrnitev.

Stanovalka, ki je izgubila kartico ali ključe, je dolžna takoj obvestiti vodstvo ŠDU ter poravnati stroške, ki nastanejo ob zamenjavi ključavnice in novih ključev oz. ponovni vzpostavitvi sistema ključev ali spremembi kartic.

24. člen │ Zaklepanje sobe

Stanovalka ima možnost svojo sobo zaklepati, vendar ključa ne sme puščati v vratih. Če med njeno odsotnostjo izginejo stvari iz sobe in so vrata odklenjena, sama nosi odgovornost za nastalo škodo.

25. člen │ Urejenost prostorov

Stanovalke so odgovorne za skupne prostore (avla, kuhinja, hodnik, sanitarije in drugi skupni prostori), in sicer tako, da v njih vzdržujejo red in čistočo, skrbijo za skupni inventar in da vodstvo ŠDU obvestijo o morebitni škodi.

Čiščenje skupnih prostorov stanovalke opravljajo po pripravljenem razporedu. V primeru, da soba ali skupni prostori niso očiščeni, jih na stroške stanovalke oz. stanovalk očisti osebje ŠDU.

       26. člen │ Izselitev iz ŠDU

Stanovalka lahko odstopi od nastanitvene pogodbe s 1. v mesecu, s tem da je dolžna obvestiti o odstopu vodstvo ŠDU vsaj 30 dni pred nameravano izselitvijo iz ŠDU.

Stanovalka je dolžna v roku treh dni obvestiti vodstvo ŠDU o izgubi statusa študenta ali absolventa.

Ob izselitvi se s stanovalko preveri inventarni popis, ki ga je naredila ob vselitvi v sobo in ohranjenost opreme. Če se ob izselitvi iz ŠDU ugotovi, da je soba v bistveno slabšem stanju, kot bi bila ob normalni uporabi, pooblaščena oseba vodstva ŠDU napiše zapisnik, ki ga podpiše skupaj s stanovalko, ki je škodo povzročila, ali je zaradi svojih obiskovalcev odgovorna zanjo. Glede na okoliščine primera, zlasti pa, ko stanovalka ni pripravljena podpisati zapisnika o ugotovitvi škode, ravnateljica imenuje tričlansko komisijo, ki preveri stanje sobe, po potrebi tudi drugih prostorov in zapisniško ugotovi poškodbe ali druge okvare na premoženju (nepremičnine in oprema). Stanovalka, ki je poškodbe in okvare povzročila ali je zanje odgovorna, je dolžna povrniti nastalo škodo. 

27. člen │Mirovalna pravica

 Vse odsotnosti, ki iz izkazanega razloga:

  • študijske odsotnosti ali prakse zunaj kraja študija,
  • bolezni ali posebne socialne razmere,
  • kadar se to dogovori z zavodom, če je to v interesu zavoda

trajajo več kot dva meseca, je stanovalka dolžna sporočiti vodstvu ŠDU, ki stanovalcu ponudi v podpis sporazum o začasni izselitvi in mirovanju pravice.

Pravica do prebivanja stanovalki miruje za čas, naveden v sporazumu o začasni izselitvi. Med mirovanjem pravice stanovalka stanarine ne plačuje. ŠDU se ne obveže, da po preteku mirovalne pravice stanovalki zagotovi ponovno prosto mesto. Po preteku roka, določenega v sporazumu, se mora stanovalka najpozneje v 8 dneh zglasiti pri vodstvu ŠDU in se ob praznem mestu vseliti na razpoložljivo mesto. V kolikor se v dogovorjenem roku ne zglasi, pomeni, da je odstopila od nastanitvene pogodbe. Če po preteku roka v sporazumu o začasni izselitvi ŠDU ne more zagotoviti prostega mesta, se s tistim dnem prekine nastanitvena pogodba. 

28. člen │ Stanarina in drugi stroški ter Sarin dobrodelni sklad

Stanovalke plačujejo stanarino na osnovi prejetega računa za tekoči mesec, plačljivega do 15. v prihodnjem mesecu. V primeru plačilne zamude 7 dni stanovalka prejme opomin in plača zakonite zamudne obresti, ki tečejo od dneva zamude do dneva dejanskega plačila. Če se nabere za več kot 30 dni zamud, je to lahko razlog za izselitev.

Stanovalkam, ki ne morejo plačati stanarine, lahko vodstvo zavoda odobri znižanje stanarine na osnovi prošnje in dokazila o tekočih mesečnih dohodkih družinskih članov v skupnem gospodinjstvu. Kritje stroškov gre iz za to namenjenega Sarinega sklada. Sredstva, ki se zbirajo v Sarinem dobrodelnem skladu, se v celoti razdelijo študentkam, ki bivajo v Študentskem domu Uršula in si same ne morejo poravnati stroškov bivanja v času študija. Študentka pa lahko vloži prošnjo za znižanje stanarine samo za enkratno priložnost. Za to je potrebno opisati svojo (družinsko) ekonomsko-socialno situacijo.

Stanovalka, ki se vseli do vključno 14. v mesecu, plača polno mesečno stanarino za tekoči mesec. Če pa se stanovalka vseli od vključno 15. v mesecu, plača polovično mesečno stanarino za mesec vselitve.

29. člen │ Skupna srečanja in drugi skupni dogodki

Stanovalke so se dolžne udeleževati skupnih obveznih srečanj. Prvo srečanje za nove je spoznavno informativno srečanje pred začetkom akademskega leta. Prvo skupno srečanje za vse stanovalke v akademskem letu traja en vikend.

Stanovalke sodelujejo vsaj v eni dejavnosti, ki poteka v okviru ŠDU. Za koordinacijo vseh dejavnosti je odgovoren študentski odbor.

Stanovalke sodelujejo pri redni tedenski molitvi v ŠDU.

Stanovalke so se dolžne udeležiti sestankov, na katerih jih vodstvo seznani s stanjem v ŠDU, z njihovimi pravicami in dolžnostmi ter načinom dela oz. organiziranjem študentskega življenja.

Stanovalke ŠDU so dolžne prebrati vsa obvestila na oglasni deski, e-obvestila ali obvestila na drugih socialnih omrežjih ter se po njih ravnati.

VI.  HIŠNI RED

30. člen │ Nočni mir

Od 23. do 6. ure zjutraj morajo biti v ŠDU izpolnjeni pogoji za počitek, do katerega ima pravico vsaka stanovalka in drugi uporabniki stavbe. Zato mora biti v tem času v domu primerna tišina. Luč (za učenje) lahko v sobi gori le ob soglasju stanovalke, sicer je potrebno prostor za učenje poiskati v skupnem prostoru. V času izpitov ali zaradi prireditev v domu vodstvo doma lahko podaljša ali skrajša čas obvezne tišine.

Stanovalka lahko spi samo v svoji sobi. Prenočevanje zunanjih obiskovalcev je dovoljeno samo ob vnaprejšnjem dogovoru z ravnateljico in sostanovalko v sobi.

31. člen │ Kajenje, alkohol, droge

Kajenje, popivanje, vnašanje ali uživanje drog ali alkohola v ŠDU, na območju zavoda ali Uršulinskega samostana v Ljubljani oziroma v njegovi neposredni okolici ni dovoljeno. Kršitev te določbe je lahko razlog za takojšnjo izselitev.

32. člen │ Avto in kolo

ŠDU nima na razpolago lastnih parkirnih mest za motorna vozila.

ŠDU ima svojo kolesarnico pri vhodu s Plečnikovega trga. Stanovalka lahko tam hrani svoje kolo v dogovoru z ravnateljico doma. Za to podpiše poseben obrazec. ŠDU ne odgovarja za morebitno krajo ali poškodbo koles v kolesarnici. Stanovalka, ki odda ključe za poletni čas, je dolžna odpeljati tudi kolo iz kolesarnice.

Stanovalke, ki uporabljajo kolesarnico, so dolžne skrbeti za red in čistočo v njej. V primeru neupoštevanja tega pravila se študentkam možnost hrambe koles ukine.

33. člen │ Red in čistoča

Kuhanje je dovoljeno samo v kuhinji, kjer morajo stanovalke hrano zaužiti. Nošenje hrane v sobo ni dovoljeno. Za čistočo sob in skupnih prostorov so enako odgovorne vse stanovalke. O razporedu čiščenja se dogovorijo stanovalke med seboj.

Vsaka stanovalka ima v avli oz. hodniku v posebnih omarah prostor za čevlje, zato morajo biti čevlji vedno pospravljeni. V sobah in skupnih prostorih morajo biti stanovalke v copatih.

V prostorih ni dovoljeno prižiganje sveč ali drugih zažigalnih predmetov.

Lepljenje plakatov po stenah ni dovoljeno, plakati se lahko lepijo samo po pohištvu.

V ŠDU morajo biti študentke dostojno oblečene.

34. člen │ Aparati in internet

V sobah je brez doplačila elektrike možno imeti osebni računalnik. Glasbene instrumente in radio pa samo ob soglasju sostanovalk in upoštevanju drugih navodil ŠDU. TV-sprejemnik ima stanovalka le z dovoljenjem vodstva. RTV naročnino za TV sprejemnik plačuje stanovalka sama in je dolžna prijavo sama opraviti.

Za večje porabnike elektrike (npr. dodatne peči za gretje, klimatske naprave) mora stanovalka dobiti izrecno posebno dovoljenje vodstva in plačevati dodatni prispevek za elektriko.

Uporaba interneta je v ŠDU dovoljena le za legalne namene. Vsaka stanovalka je osebno odgovorna za morebitno protizakonito uporabo interneta ter je kazensko in odškodninsko odgovorna za kršitve. Protizakonita uporaba interneta je razlog za izrek disciplinskega ukrepa v skladu z določili tega pravilnika.

35. člen │ Osebna prtljaga in živali

V sobe sme stanovalka prinašati le osebne predmete, prtljago in nujno potrebne stvari. Po predhodnem dogovoru z vodstvom ŠDU lahko stanovalke izjemoma prinesejo v sobe tudi svojo dodatno stanovanjsko opremo.

Živali v prostorih ŠDU niso dovoljene.

36. člen │ Prireditve v ŠDU

Za skupne prireditve oziroma zabave (brucovanje, pustovanje, ples, rojstni dan in drugi družabni dogodki) je namenjen skupni prostor in soba pri porti. Vodstvo ŠDU določi, do kdaj je dovoljeno praznovanje. Za vsako praznovanje se določi organizatorka praznovanja, ki je dolžna stanovalke obvestiti o zabavi, skrbi za red in obvezno čiščenje po zabavi. Če prostora po zabavi ne očisti organizatorka, čiščenje opravi osebje zavoda na stroške organizatorke.

37. člen │ Obveščanje

Vodstvo ŠDU obvešča stanovalke z obvestili na oglasni deski ŠDU, na spletni strani ŠDU ali po elektronski pošti. Stanovalke so dolžne redno pregledovati obvestila na vseh treh možnih medijih. Pri tem velja, da so stanovalke obveščene, če je obvestilo na oglasni deski 3 dni oz. 1 dan po prejemu elektronske pošte oz. objave obvestila na spletni strani ŠDU.

V posebej določenih ali nujnih primerih, ko gre za varnost ŠDU, zavoda ali Uršulinskega samostana v Ljubljani in stanovalcev, je veljavnost obvestila takojšnja. V primeru nevarnosti ali nepredvidenih nujnih vzdrževalnih delih vodstvo doma lahko uporabi tudi druge načine obveščanja (obisk, telefon, plakati, obvestilo na naslov stalnega bivališča).

38. člen │ Pravica vstopa v sobo

Iz požarno-varnostnih razlogov, nujnih vzdrževalnih del, preprečitve morebitne škode ali zaradi preverjanja identitete stanovalk ter spoštovanja tega pravilnika (zlasti glede oddajanja ležišč drugim osebam) imajo ravnateljica in pooblaščene osebe pravico vstopa v sobo stanovalke, če je v sobi navzoča ali ne. Stanovalke so dolžne omogočiti vstop in ne smejo puščati ključev v vratih. Ravnateljica in pooblaščene osebe so pri tem dolžni spoštovati osebno dostojanstvo in zasebnost stanovalk. Vstop je dovoljen med 8.00 in 21.00 uro, ob nujnih delih iz požarno-varnostnih razlogov pa kadarkoli. Enake časovne omejitve veljajo za vzdrževalne delavce doma, ki se morajo predhodno tudi najaviti.

39. člen │ Vhodna vrata in varnostna kamera

Stanovalka mora poskrbeti, da se vrata, ki se odpirajo z brezkontaktno kartico, za njo zaprejo.

Vhodna vrata (tudi železna) na Plečnikovem trgu so med 22. in 6. uro zaklenjena. Vrata so zaklenjena cel dan ob dela prostih dnevih ter ob sobotah in nedeljah. Železna vrata se morajo vedno zapirati.

Varnostne kamere pri vhodu na Ulici J. Turnograjske, pri vhodu na Plečnikovem trgu in na hodniku pred Kulturnim centrom so namenjene zagotavljanju varnosti v ŠDU. Videoposnetki se uporabljajo pri iskanju povzročiteljev škode in v primerih suma kršitve hišnega reda oz. za odkrivanje storilcev prekrškov in kaznivih dejanj.

VII.  KAZENSKE DOLOČBE

40. člen │ Splošno o kazenskih določbah

Kršitve pravil z naslova pravic, dolžnosti, odgovornosti stanovalk in hišnega reda so lahko lažje ali težje. Za lažje kršitve se stanovalki izreče ustni opomin. Za težje kršitve pravil ali ponavljajoče se lažje kršitve disciplinska komisija ŠDU stanovalki izreče pisni ukor.

Disciplinski ukrep se vpiše v knjigo disciplinskih ukrepov in izbriše 2 leti po izselitvi študentke.

Disciplinski postopek se uvede z vročitvijo disciplinske obtožbe stanovalki, ki jo pripravi ravnateljica, ter z imenovanjem disciplinske komisije. Stanovalka ima pravico sodelovati na disciplinski obravnavi.

41. člen │ Lažje kršitve

Za lažje kršitve se stanovalki izreče ustni opomin in sicer zaradi spodaj navedenih kršitev:

    • nespoštljiv odnos do sostanovalk, obiskovalcev ali drugih uporabnikov stavbe;
    • odsotnost na obveznih srečanjih brez osebnega opravičila ali dogovora z ravnateljico;
    • neodgovorno opravljanje dolžnosti;
  • povzročanje nepotrebnih stroškov npr. zaradi dlje časa odprtih oken v zimskem času, neugašanja luči v skupnih prostorih, odmetavanja neprimernih odpadkov v umivalnike, stranišča ipd.;
  • nebranje novic na oglasni deski ali drugih medijih;
  • nedovoljena uporaba prostorov in lastnine, ki niso namenjena ŠDU;
  • nezapiranje oken in nezaklepanje vrat;
  • malomaren odnos do lastnine ŠDU, zavoda, Uršulinskega samostana v Ljubljani in drugih stanovalk;
  • odnašanje knjig iz knjižnice, ne da bi se vpisala v knjigo izposoj;
  • lepljenje stvari, kamor ni dovoljeno;
  • pomanjkljivo vzdrževanje reda in higiene v sobi, skupnih prostorih in okolici ŠDU;
  • povzročanje hrupa v nočnem času (med 23.00 in 6.00 uro) in s tem motenje stanovalk doma pri počitku;
  • uporaba interneta v neskladju s 34. členom tega pravilnika.

42. člen │ Težje kršitve

Seznam težjih kršitev, za katere se izda pisni ukor, in sicer zaradi spodaj navedenih kršitev:

  • storitev prekrška oz. kaznivega dejanja;
  • dvokratna ponovitev lažjih kršitev;
  • uporaba prostorov ŠDU ali drugih prostorov znotraj Uršulinskega samostana Ljubljana v neustrezne in nedovoljene namene;
  • vnašanje ali uživanje z zakonom prepovedane droge ali druge prepovedane substance na območju ŠDU;
  • kazanje očitnih znamenj pijančevanja, uživanja drog ali napeljevanje drugih k temu, nesramno ali prostaško obnašanje;
  • samovoljna zamenjava ali montiranje ključavnic;
  • preurejanje instalacij v sobi, vrtanje po stenah ali nedovoljeno prestavljanje vgrajene opreme;
  • neprijava izgubljenega ključa ali magnetne kartice vodstvu ŠDU;
  • neupoštevanje pravil vodstva doma glede zaklepanja vhodnih vrat;
  • neobveščanje vodstva ŠDU o preteči škodi;
  • kršitev tajnosti pisem in drugih pošiljk sostanovalk;
  • odnašanje inventarja iz prostorov;
  • povzročanje škode ali velika malomarnost do premoženja ali sostanovalcev;
  • nepripravljenost povrniti povzročeno škodo;
  • omogočanje prenočevanja drugim osebam brez soglasja vodstva;
  • omogočanje uporabe prostorov, ki niso v lasti ŠDU, drugim osebam brez soglasja vodstva;
  • nemoralno obnašanje (širjenje pornografske vsebine in drugo);
  • povzročanje hrupa v nočnem času in motenje sostanovalk ter drugih pri počitku;
  • neupoštevanje odločitev vodstva glede požarne varnosti, uporabe skupnih prostorov ali glede obiskovalcev;
  • drugo.

43. člen │ Predčasna prekinitev pogodbe o nastanitvi

Pogodbo se stanovalki prekine v primerih, če s kršitvami navkljub prejetemu pisnemu ukoru nadaljuje:

    • če ne poravna odškodnine za škodo, ki jo je povzročila ali bila sopovzročitelj;
    • če brez soglasja vodstva oddaja drugim osebam svoje ali druga ležišča v ŠDU;
    • če krši pravila ŠDU (nočni obisk, navajanje k slabemu vedenju in podobno);
    • če je kriva za požar ali drugo veliko škodo na premoženju Uršulinskega samostana v Ljubljani;
    • če ovira vselitev sostanovalke;
    • če se samovoljno preseli;
    • če iz skupnega premoženja Uršulinskega samostana v Ljubljani in iz sob sostanovalk v svojo sobo brez dovoljenja vodstva oz. lastnika odnaša stvari in opremo ipd.;
  • če se je nabralo v tekočem akademskem letu skupno za več kot 30 dni zamud pri plačilu stanarine in drugih stroškov.

V takih primerih mora stanovalka po sklepu ravnateljice študentski dom zapustiti najkasneje v petih dneh.

44. člen │ Takojšnja izključitev

Če stanovalka huje krši pravila ŠDU, zlasti pa če je nasilna, krade, uničuje nepremično in premično premoženje ŠDU, zavoda oz. Uršulinskega samostana v Ljubljani ali premoženje drugih stanovalk, če zlorablja prostore v protipravne namene ali uničuje uradna obvestila na oglasnih deskah ter krši določila 30. in 32. člena tega pravilnika, se jo lahko takoj izključi iz ŠDU. O izključitvi odloča kolegij ravnateljice v soglasju z direktorjem zavoda.

Ravnateljica prav tako odloči o morebitni prepovedi kasnejših obiskov takšne stanovalke ali prepovedi obiskov določenega obiskovalca, ki je povzročil težave ali škodo v ŠDU oz. v zavodu.

45. člen │ Komisijska izselitev

Če stanovalka, ki bi se morala izseliti, tega noče storiti, se izvede komisijska izselitev. V komisiji, ki jo imenuje ravnateljica, so: pooblaščena oseba doma, predstavnica stanovalk ter vsaj še ena oseba – priča. Če predstavnica stanovalk noče biti navzoča, se izselitev izvede brez njene navzočnosti.

Stanovalka, ki bi se morala izseliti, lahko pripelje svojo pričo, vendar samo eno.

46. člen │ Izvajanje komisijske izselitve

Stanovalka dobi najmanj osem dni pred komisijsko izselitvijo pisno obvestilo. Če ni navzoča ali noče sprejeti obvestila o komisijski izselitvi, se pisno obvestilo obesi na oglasno desko študentskega doma, kopija obvestila pa se pošlje priporočeno na naslov stalnega bivališča stanovalke. S tem se šteje, da je seznanjena z obvestilom.

Pri komisijski izselitvi komisija napravi zapisnik o izselitvi, oceno morebitne škode v sobi ter popis vseh osebnih stvari stanovalke, ki jih nato prevzame pooblaščena oseba doma.

Komisijska izselitev se lahko opravi tudi v odsotnosti stanovalke. Osebne stvari pooblaščena oseba doma vrne stanovalki, ko ta vrne ključe, poravna stroške izselitve, morebitno škodo v sobi in preostale stanarine. Če ni posebnih dodatnih stroškov povezanih z izselitvijo, se šteje, da znašajo stroški izselitve toliko, kot znaša dvomesečna stanarina.

Če stanovalka ne prevzame svojih stvari v roku petnajstih dni po izselitvi, se šteje, da se jim odpoveduje.

Če stanovalka, ki bi se morala izseliti, to fizično preprečuje, dom ob prvi priložnosti zamenja ključavnico sobe, nato pa komisija izvede izselitev. Stroške menjave ključavnice mora poravnati stanovalka.

47. člen │ Možnost pritožbe

Zoper odločitev ravnateljice oz. drugega člana vodstva ŠDU oz. zavoda se stanovalka lahko v petih dneh pritoži na direktorja zavoda, ki pritožbo obravnava v roku petnajstih dni.

Pritožba ne zadrži izvršitve odločitve – sklepa.

VIII.  KONČNE DOLOČBE

48. člen │ Začetek veljavnosti pravilnika

Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme svet Uršulinskega zavoda za vzgojo, izobraževanje, versko dejavnost in kulturo.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati določila Pravilnika Študentskega doma Uršula, ki je bil sprejet 9. junija 2010.

Številka: 117/17

Jana Kalin,

predsednica sveta zavoda

Ljubljana, 30. avgusta 2017

    S klikom na gumb “pošlji” soglašte z obdelavo posredovanih podatkov v skladu z namenom za katerega so bili dani.