19. aprila 1702 se je pet uršulink poslovilo od samostana v Gorici. 22. aprila so se s čolni pripeljale po Ljubljanici in se nastanile v hiši pl. Jakoba Schellenburga. Stanovanje so si uredile po vseh samostanskih predpisih.

Na slovensko etnično ozemlje so prve uršulinke prišle z Dunaja leta 1670 v Celovec, že čez dve leti pa še v Gorico. O njihovem življenju in delu so zvedeli tudi v Ljubljani. O tem je zapisano v uvodu Kronike ljubljanskega uršulinskega samostana:

Glas o življenju in delu Družbe sv. Uršule je nedavno zajel tudi glavno mesto Kranjske. Vzbudila se je soglasna želja, da bi drevo, čigar sadove sosedne dežele že dolgo uživajo, zasadili tudi tukaj. Toda uresničitev te tako visoko cenjene ustanove je ostala več let le pri nemočnem ljubljanskem zdihovanju in želji.

V jubilejnem letu 1700 je Bog našel izvoljenca, ki ni imel svojih otrok, a je hotel nekaj narediti za vzgojo in izobrazbo zanemarjene ženske mladine. Jakob pl. Schellenburg se je ob svetoletnem romanju v Rim na poti ustavil v Gorici, kjer je prosil, da bi mu dali nekaj redovnic za novo ustanovo v Ljubljani.

Ko so bila pridobljena vsa potrebna soglasja cerkvene in svetne gosposkem, je 22. aprila 1702 prišla iz Gorice skupina uršulink.

Redovnice so se takoj lotile priprav za gradnjo samostana, šole in cerkve, obenem pa so se takoj lotile dela, zaradi katerega so jih poklicali v Ljubljano. Odprle so notranjo in zunanjo šolo.

Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Share on LinkedIn