Večer z mamami - Uršulinke Rimske Unije

Po večeru so se mame s hvaležnostjo za doživeto odzvale, zapisale in poslale naslednja sporočila:

Hvala za prelep večer z otroki in, da ste se potrudili in vse tako lepo pripravili. Hvaležni smo vam, da prinašate tako velika sporočila otrokom. Hvala in vse dobro!

Vesna Miloš (mama Laure Sofije iz rumene sobe)

Zelo zadovoljna z večerom z mamicami – kreativno, sproščeno in zabavno! Vidim, da je Ela zelo srečna v vrtcu. Lep pozdrav.

Eva Pajtler (mama Ele iz zelene sobe)

Marko je že komaj čakal dne, ko bom prišla k njemu v vrtec in videla, kaj on že vse zna in kaj so v vrtcu pripravili za nas. Vse naj bi bilo presenečenje, a da so pekli piškote prav za mamice, tega pa ni mogel zamolčati. Najbolj me je presenetil s svojo natančnostjo pri delu z materiali in ganljivo pesmico, ki mi jo je šepetaje povedal na uho.

Martina Gubenšek (mama Markota iz rumene sobe)

Vesela sem, da smo imeli ta večer, saj rada opazujem in sodelujem pri stvareh, ki jih ustvarja moj otrok. Še posebej pa me veseli, ko vidim ponos in srečo v očeh, ker mi lahko pokaže svoj “teritorij” in svoje delo. Hvala tudi za organizacijo pa tudi za skrb in vzgojo naših otrok.

Rozala Arko (mama Andreja Julija iz zelene sobe)

Hvala za prijeten večer. Še vabilo se je vsebinsko ujemalo z dogodkom, pridni 😉 Hvala za vaše delo in ves trud. Urška Hrast

(mama Lenarta iz zelene sobe)

Za našo Marto je bil to prvi večer z mami, vendar zelo težko pričakovan, saj je veliko lepega o večeru z mamami slišala od starejše sestre Neže. Ko ga je končno dočakala, se od samega navdušenja kar ni mogla vživeti in je prve vtise ubesedila šele kak teden po večeru. Mogoče sem sama celo bolj uživala kot Marta, saj sem približno vedela, kakšen bo potek večera in tokrat nisem imela prevelike treme ;). Obe z Marto sva najbolj uživali v plesu na črti, sploh pri Račkah. Tam sva obe kar zavriskali. Vesela in hvaležna sem, da se naša Marta v AV počuti tako doma. Da ima zraven mene vsaj še dve vrtčevski mami, h katerima bi se namesto podaje rok ob prihodu in odhodu iz vrtca raje kar stisnila 😉

Veronika Plestenjak (mama Marte iz zelene sobe in Neže iz rumene sobe)

Delaven, zanimiv, predvsem pa zahteven večer, saj nikakor nisem zmogla prekrižanih rok držati se za nos in uho in v ritmu glasbe zamenjati roki. V vrtcu pa stvar obvladajo. Kapo dol! Hvala za to izkušnjo in krasen večer!

Alenka Frangež (mama Anamarije iz vijolične sobe in Katarine iz zelene sobe)

Bila s Tobijem na večeru. Soba je bila kot panj poln marljivih čebel. Kljub vrvežu sva uspela delati s kartami, ki kažejo, kaj je prav in kaj narobe. Pokazal mi je svojo mapo, svoj veliki zemljevid… Nato pa črta. Očaralo me je kakih 40 stopal precej živahnih otrok, ki so eno za drugo tiho in zbrano stopicala po črti. Prelepo. (Poklon vzgojiteljicama!) Mame bile še dodatno obdarjene s čajem. Tistega, na katerem je pisalo »Rad bi povedal, da se ne brcamo in tepemo«, smo že popili. Delovanje bilo zares blagodejno! Hvala!

Neža Le Roux (mama Tobija iz vijolične sobe)

To je bil najin zadnji večer z mamami. Izdelovali sva božične voščilnice, prižgali svečko in zmolili Sv. Angel, plesali, jedli piškote in se ena ob drugi umirili v igri tišine. Hvala za nepozaben večer.

Mojca Žakelj (mama Emilije iz zelene sobe)

Že med poletnimi počitnicami me je moja Nežika spraševala, kdaj bo prišel ta poseben večer, večer z mamami….in res smo bile letos prve privilegirane boljše očetove polovice. Zopet sva se imeli z Nežo čudovito, le čas je kar prehitro minil, saj nama je bilo tako lepo. Hvala … se že veseliva naslednjega večera z mamami.

Želela bi se vam zahvaliti za zelo lepo pripravljen večer z mamicami in čudovito in originalno darilo ter okusno pogostitev.

Tamara Weingerl Požar (mama Valentine iz vijolične sobe)

Z Nikom sva se še zadnjič udeležila večera za mamice. Tokrat je bilo vznemirjenje še toliko večje, saj sva se oba zavedala, da je to za naju zadnjič, saj Nik septembra odhaja v šolo. Kot vedno je vse skrivnosti zadržal zase in občutek sem imela, da mu je bilo kar težko, saj je prekipeval od ponosa, kaj vse je pripravil zame. Mislim, da je večer potekal tako kot si je želel. Na vsakem koraku sem opazovala njegove iskrive oči, ki so žarele od ponosa in zadovoljstva, da me ima končno samo zase in to v vrtcu! Da mi lahko pokaže kaj vse že zna, kako je samostojen in »odrasel«, kako z resnostjo opozori mlajše, če kaj ni tako kot imajo dogovorjeno. Tudi na črti se ni pustil zmesti in se je celo uspel vzdržati nagajivosti, ki je preplavila skupinico . Oba sva bila ponosna, zadovoljna in polna prelepih občutkov, ki sva jih obujala še kar nekaj dni. Hvala za ves trud in ljubezen, ki jo gojite do prav vseh otrok.

Nina Mori (mama Nika iz vijolične sobe)

Zelo sem vam hvaležna za čudovit večer, ki ste ga organizirali za nas – mamice. Hvala, da sem lahko pokukala in opazovala Zaro, kako z veseljem ustvarja, razmišlja in vsakodnevno uživa v vaši družbi. Lepo je, ko vidiš, kako raste skupaj z vami in pridobiva vrednote, ki ji bodo v življenju še kako prav prišle. Ob pesmici« Kako raste mama« in pa darilu za mamice, ki ste ga pripravili, pa je bil večer res popoln in nepozaben. Hvala vam.

Helena Poplas Petelin (mama Zare iz vijolične sobe)

Hvala za prijeten večer z mamami. Še sreča, da ni moj zadnji, sicer bi me prevevalo še več čustev … Hvala za trud, ki ga vsakodnevno – ne le za ta dogodek – vlagate v delo z našimi otroki. Zelo zelooo cenimo to, da zmorete voditi tako veliko skupino otrok, medtem ko imamo doma težave že z dvema, tremi 😉 Darilo, ki ste ga skrbno pripravili za mamice, pa je sploh dragoceno. Hvala!

Urška Hrast (mama Filipa iz vijolične sobe)

Veliko mi pomeni, da sem imela priložnost videti, da je s. Cirila opazila konflikt med mojim sinom in drugim otrokom in da jima je na ustrezen, a preprost, način pomagala razumeti drug drugega in kako ravnati. Hvala za to. Večer in soba sta zame bila polna topline in ljubezni, ki sta zaobjeli moje srce in me podprli moje utrujeno telo. Hvala.

Ana Tadić (mama Samuela iz rumene sobe)

Pa sva ga dočakali…večer z mamami, ki je bil za naju še prav poseben, saj je bil zaradi Evinega odhoda v šolo, najin zadnji. In tak je tudi bil: zares poseben, nepozaben, čustven in čudovit! Vse od začetka do konca: od pogostitve do skupnega dela z materiali in čudovitega zaključka. Zagotovo se bova z Evico še velikokrat spomnili prav na te posebne večere.