V soboto, 10. septembra, so v Marijinih svetiščih po Sloveniji potekali molitveni dnevi za nove duhovne poklice. Na Ptujski gori je bilo letos še prav slovesno, saj smo na ta dan praznovali tudi 30. rojstni dan Centra za duhovne poklice. O tem kaj je Center za duhovne poklice (CDP), kako se je rojeval in razvijal v teh 30. letih in kakšno je njegovo poslanstvo danes, sem se pogovarjala s s. Štefko Klemen.

Foto: Ivan Herceg

S. Štefka, lepo pozdravljena! Sestre, ki živimo s teboj v skupnosti, te poznamo kot sestro, katere srce gori v molitvi in delu za nove duhovne poklice. Vemo, da te že mnogo let vsak dan tvoji koraki vodijo po isti poti na CDP. Koliko let je že kar delaš na CDP?

Delo na Centru za duhovne poklice (CDP) sem začela v novembru 2002. Najprej je bilo to enkrat tedensko po dve uri, z novim šolskim letom 2003/2004 pa sem začela s polovičnim delovnim časom. Zdaj torej teče že 14. leto na Centru. Z delom za poklice sem začela pravzaprav že kot kandidatinja. Ko sem sama začutila kakšen dar je poklic, sem po notranjem nagibu začela še druge mlade navduševati, da bi sledili Jezusu. Bolj načrtno pa delam za poklice že 30. leto. Leta 1986 sem postala članica Komisije za duhovne poklice v nadškofiji Ljubljana in od takrat dalje sem ves čas aktivno vpeta v to delu  na ravni naše ustanove, na škofijski, medredovni ali slovenski ravni. Res, kot mojo prvo poklicanost in poslanstvo v Cerkvi prepoznavam, da molim, delam in se vsa, brez rezerve razdajam v ta namen. Že zelo dolgo v sebi prepoznavam ta klic. Bogu sem zanj iz srca hvaležna, želim mu slediti in tudi red mi to omogoča.

Foto: Ivan Herceg

Praviš, da nisi bila poleg, pri samih začetkih centra, pa me vseeno zanima, če nam lahko kaj poveš o njegovih začetkih?

CDP je ena izmed vej pastoralne dejavnosti mariborske nadškofije, ki želi v našem prostoru razširjati kulturo poklicanosti, prednostno pa se posveča vprašanju duhovnih poklicev – se pravi pospeševanju in animaciji molitve in dela za poklice. Center je leta 1986 ustanovil mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger, pet let pozneje pa še Molitveno zvezo za duhovne poklice, ki deluje v okviru centra. Za prvega voditelja Centra je bil imenovan g. Jože Kužnik, enoletni duhovni vodja nato pa rektor mariborskega bogoslovja. Imenovani pa so bili tudi njegovi sodelavci: duhovniki ter predstavniki redovnih skupnosti.

Kaj pa danes?

CDP je danes organiziran tako, da ima voditelja – sedaj ga že od leta 1994 vodi dr. Stanislav Slatinek, pri delu pa mu pomagam jaz kot tajnica CDP in člani ožjega odbora CDP, ki jih za obdobje petih let imenuje g. nadškof. Širši odbor pa sestavljajo naši sodelavci na terenu: dekanijski referenti za duhovne poklice – po en duhovnik iz vsake dekanije in župnijski animatorji za duhovne poklice – po en ali več laikov do sedaj približno iz polovice župnij. Zelo hvaležna sem različnim redovnim skupnostim, ki so vedno pripravljene sodelovati pri pripravi in izvedbi najrazličnejših projektov in dogodkov.

30 let je kar dolga doba in verjetno se je v tem času zgodilo mnogo. Ali nam lahko nanizaš vsaj nekaj projektov in dogodkov, ki so se zvrstili v tem času pod okriljem CDP?

Ves čas delovanja CDP so se vrstile različne dejavnosti ter kar številni dogodki. Nekateri med njimi so bili namenjeni molivcem za duhovne poklice, ter animaciji dela na župnijah: škofijski molitveni dan, škofijsko srečanje molivcev, duhovne vaje za molivce, glasilo Nova rast, mesečna molitev in sveta maša za DP. Otroci in mladi so duhovne poklice (zlasti duhovniški) spoznavali na dnevu odprtih vrat, v okviru katerega je bila tudi možnost obiska bogoslovja, kasneje pa tudi redovnih skupnosti. Posebno pozornost se je ves čas posvečalo oblikovanju ministrantov: duhovne vaje, srečanja, priprava molitvenika za ministrante, škofovo pismo ministrantom …  Kasneje se je za mlade začel kviz. V pripravi nanj so mladi vsako leto spoznavali nekega svetnika/ico ali katerega drugega vzornika. Zlasti pri dogodkih za otroke in mlade so sodelovali tudi bogoslovci. CDP je občutno sodeloval tudi pri pripravi gradiva in pri samem škofijskem zboru o duhovnikih.

Foto: Ivan Herceg

Sama delaš na CDP 14. let. Kaj pravzaprav vključuje tvoje delo?

Moje naloge so raznovrstne in delo na CDP je zelo razvejano in raznoliko.

Prebujanje zavesti, da smo za duhovne poklice vsi odgovorni. Ozaveščanje o stanju različnih duhovnih poklicev. Skrb za sodelavce oz. nosilce pastorale poklicev – dekanijski, župnijski animatorji za poklice, molivci …: formacija, animacija, povezovanje. Vabilo k vztrajni molitvi, organiziranje molitvenih in drugih srečanj, duhovne vaje za molivce, skrb za povezanost molivcev, priprava glasila Nova rast.

Skrb za poznavanje različnih duhovnih poklicev (različne generacije) preko organiziranih dogodkov, osebnega stika, različne literature, ažuriranja spletne strani in sodelovanja v drugih medijih.

Delo z mladimi – CDP je zlasti za mlade možen prostor odkrivanja življenja kot poklicanosti, spoznavanja različnih duhovnih poklicev, ter ugodna priložnost za prepoznavanje morebitne poklicanosti v duhovni poklic. Mladi imajo možnost za občasen pogovor, redno spremljanje, osebno spremljane duhovne vaje. Sodelujem pri organizaciji dogodkov za otroke, zlasti za ministrante: škofijsko srečanje ministrantov, duhovne vaje …

CDP je kraj spodbujanja, načrtovanja, animiranja in povezovanja poklicne pastorale v MB nadškofiji in metropoliji ter na slovenski ravni. Na najrazličnejše načine vabim k zavzetemu delu za poklice, dajem konkretne pobude za poklicno pastoralo ter pripravljam potrebne materiale in gradiva. Povezujem se z drugimi centri oz. komisijami za duhovne poklice.

Foto: Jože Potrpin

S. Štefka, hvala za tvoj čas in podeljene besede, toda preden se posloviva, mi dovoli še eno vprašanje … Vsi verni doživljamo kako upada v Cerkvi število duhovnih poklicev. CDP se močno trudi, da bi mladim pomagal, da v sebi prepoznajo Božji klic in zberejo pogum, da nanj odgovorijo. Zanima me, kaj predlagaš nam, ostalim udom Cerkve … kako lahko mi pomagamo mladim na njihovi poti odkrivanja poklica in odgovarjanja nanj?

Najprej tako, da ustvarjamo za poklice ugodno okolje. Kako? Tako, da z veseljem živimo svojo življenjsko poklicanost in poslanstvo, da mlade na njihovi poti iskanja zvesto podpiramo z molitvijo, da mladim pomagamo graditi osebni odnos z Bogom, da ustvarjamo ugodno prostorje, kjer bodo mladi lahko odkrivali svoje darove in postopoma odkrili svoj prostor darovanja … omogočimo mladim, da bodo spoznali različne duhovne poklice (Pridi in poglej …); pojdimo z mladimi na pot, spremljajmo jih na poti iskanja, razločevanja, dokler odločitev v njih ne dozori …

Hvala in obilje Božjega blagoslova pri tvojem služenju še naprej.

S s. Štefko sem se pogovarjala s. Anja Rozoničnik

Foto: Jože Potrpin