Sklonil si se k bosim nogam
jih poljubil in objel.
Tvoje roke, prazne, čiste,
z blatom, žeblji umazane.

Dan že vstaja, tečem tja,
sam si tam, v grobu, smrt.
Na poti me, z dišavami,
ustavi, reče: »Išči, drugje.«

Ob tvojih nogah, moj Gospod,
diši po sveži roži, rosi.
Pogled tvoj sije, govori:

»Srečala me boš doma,
v besedah vsakdanjih,
dogodkih navadnih.
Kjer sestra je, brat,
ogenj in riba, tam sem in rad te imam.«

Tatjana, osu