V sredo, 22. 3. 2017, smo v Študentskem domu Uršula gostili slabovidnega kantavtorja Aleksandra Novaka. Aleksander je primorski kantavtor, ki ga je življenje zaznamovalo z veliko mero slabovidnosti že kot otroka. Celo svoje življenje se je spopadal s sprejemanjem sebe, svoje drugačnosti, pa tudi okolice in sveta, ki je mnogokrat krut do drugačnih, saj nam vsak dan postavlja merila, kakšni bi morali biti in zakaj, pri čemer pa lahko dobimo hitro občutek, da smo manjvredni in ne spadamo v ta svet. Rdeča nit pogovorno-glasbenega večera je bil citat Malega Princa ”bistvo je očem nevidno”, pogovor pa je vodila študentka in koordinatorica dogodka Sabrina Zavšek. Aleksander je večer dopolnil tudi s svojo avtorsko glasbo ob akustični kitari, pesmi pa so dobile dodatno težo ob razkritju tančic njegovega življenja.

Aleksander je k večeru doprinesel velik del svojega življenja, saj je spregovoril o svojem zgodnjem odhodu od doma, odraščanjem v Zavodu za slepe in slabovidne in o tem, kako je izkušnja drugačnosti vplivala tudi na sprejemanje samega sebe in javno glasbeno ustvarjanje, kjer mu ni bilo vedno lahko. Študentke so z navdušenjem prisluhnile njegovi zgodbi in Aleksander je marsikateri dal upanje, da je v življenju mogoče doseči vse, česar se lotimo s srcem, pa četudi smo ob tem drugačni od ostalih. Dal nam je močno vedenje, da moramo v življenju slediti sebi in svoji poklicanosti in prestopiti polena, ki nam bodo prišla pod noge.

Po prijetnem večeru, ki je vzajemno vsakomur veliko dal, je sledilo še prijetno druženje. Z naslednjim  dnem se je marsikdo, ki je prisostvoval na dogodku, zbudil z drugačnim pogledom na reči, ki so mu v življenju samoumevne. V smislu, da ni dovolj samo gledati, temveč videti.

Sabrina Zavšek