Ko se Ljubljana obleče v jesen, si nadene barve mladih, ki prihajajo po nova znanja, nove izkušnje in zgodbe. Nekateri se vračamo, drugi prihajajo prvič, vsi pa smo polni pričakovanj, želj in strahov, ki si jih moramo trdno opasati in z njimi pogumno zakorakati naprej.

Študentke, ki živimo v študentskem domu Uršula sredi mesta, se v začetku vsakega študijskega leta najprej dobimo na duhovno-spoznavnem vikendu. Namen takega druženja je predvsem srečati se. Preden začnemo hiteti vsaka po svojih poteh, si dovolimo srečati se s tistimi, ki jih že poznamo, s tistimi, s katerimi se rokujemo prvič, malo pa tudi same s seboj in z vsem, kar nosimo sabo. Letos smo v petek, 2. oktobra, sedle na mestni avtobus in se odpeljale proti Vnanjim Goricam. Umaknjene od hrupa in samoumevnih vsakdanjosti smo si v preprostosti pripravile prijeten vikend spoznavanja in povezovanja za lažje življenje skupaj.

Petkov večer je prinesel kopico novih obrazov, prav toliko imen in študijskih smeri, še več najrazličnejših zanimanj, talentov. S pesmijo, igrami in pogovorom smo začele graditi študentski mozaik letošnjega leta. V soboto smo si vzele čas za umiritev in razmislek o nas samih in o našem mestu v odnosih z drugimi. Delile smo mnenja, izkušnje in poglede. Preko predavanj o pomembnosti dobre komunikacije, ki jih je za nas pripravil psiholog dr. Bogdan Polajner, smo skušale tudi v praksi konkretno izraziti svoje ideje in občutja. Poleg tega smo letos veliko pripravile same; s pomočjo sestre Andreje in sestre Urše smo v manjših skupinah sprejemale izzive, same pripravile obroke in tako dejansko druga z drugo sodelovale in se dopolnjevale. Za nov začetek smo voljo in mir lahko našle v večerni molitvi, pri posebni jutranji sveti maši v skate parku, v veselem prepevanju.

Ko smo se v nedeljo popoldan ozrle nazaj, smo bile zadovoljne. Za to, da si zapomnimo vsa imena, bomo najbrž morale še kdaj pokukati na kakšen seznam, a smo dobile veliko – veliko veselja, veliko besed, spodbud. Utrujenost je bila ovira, ki jo je bilo z dobro voljo moč preseči in to idejo smo si postavile tudi za letošnje vodilo. Veliko utrujenosti bo, veliko bo ovir, težkih vprašanj, predolgih predavanj, prekratkih pavz. Naj bo prihajajoče študijsko leto dobro in uspešno, prežeto z mislijo, da je najti in pokazati voljo korak, ki odpre vsako pot.

Tadeja Logar