Začetek … začetek novega vrtčevskega leta. Vsak začetek je skrivnosten, saj ne vemo, kaj nas čaka. Prepustiti se moramo toku, v katerega vstopimo. Zaposleni v Angelinem vrtcu si skušamo vse to malo olajšati in si dati medsebojno vzpodbudo. Privoščimo si svoj dan, ki ga namenimo druženju, povezovanju, spoznavanju ter duhovnemu bogatenju. Vse to raziskujemo izven zidov vrtca.
Naša Slovenija je tako čudovita in vsak od nas živi v najlepšem delu nje. Čudno bi bilo, če ne bi svojih sodelavcev povabila v najlepši košček Slovenije, na Notranjsko. 🙂 Že kar nekaj nas prihaja iz teh krajev in prav je, da jih spoznajo tudi drugi, da vidijo, koliko kilometrov vsakodnevno premagujemo, da pridemo na delovno mesto.
Nisem jim želela pokazati tipičnih značilnosti, kot sta Cerkniško jezero in Slivnica s svojimi čarovnicami. Želela sem, da spoznajo tudi druge kotičke te čudovite dežele. Skupaj smo na sončno soboto 14. oktobra poromali na Križno goro. Na tej poti se nam je pridružil kaplan iz cerkniške župnije, Janez Žerovnik. Ob križevem potu in vzgojnih mislih smo razmišljali o svojem delu. Na vrhu pa smo imeli v romarski cerkvi sveto mašo. Po ogledu čudovitega razgleda na lepote Notranjske smo se odpravili v grad Snežnik. Tu smo se seznanili z zgodovino bližnjih krajev in občudovali lepote gradu ter njegove okolice.
Zaustavili smo se še v vasi Martinjak, ki ima cerkev v dolini in ne na hribčku, kot je značilno za druge kraje v Sloveniji. Cerkev sv. Vida je cerkev s Plečnikovim zvonikom, ki je bil zgrajen tik pred drugo svetovno vojno. Prvotno naj bi bilo v oklici cerkve vse polno izvirov zdravilne vode.
Na koncu našega druženja smo si privoščili še kosilo: same domače dobrote.
Poslovili smo se z mislijo, da bo letošnje vrtčevsko leto obsijano s soncem ter polno pozitivne energije; kot je bilo naše druženje.
Vam, ki to berete, pa priporočam, da kdaj zavijete v naše skrivnostne in čudovite kraje, ki so polni legend. 🙂
Tina Opeka
