V deževnem sobotnem dopoldnevu, 14. maja, se nas je zbralo osem družin, ki smo se odpravili na pot proti Sveti Gori. Več kot deset družin pa se nam žal zaradi raznih zadržanosti ni moglo pridružiti. Kako lepa je zavest pripadnosti veliki družini otrok in mladih s posebnimi potrebami.

Pri Svetogorski Mariji smo imeli sveto mašo, ki jo je daroval jezuit g. Franc Kejžar, s petjem in igranjem pa so jo obogatili animatorji. Stopili smo tudi skozi sveta vrata usmiljenja.

Po malici iz popotne torbe, smo starši imeli priložnost za sprehod in klepet, otroci pa so skupaj z animatorji peli in se veselili druženja.

Potem smo se odpeljali v Goriška Brda v župnijo Biljana, kjer smo si ogledali lepo cerkev sv. Mihaela in se do sitega najedli zelo dobrih goriških češenj.

Hvaležni smo sestri Magdaleni za organizacijo tega lepega dneva in Bogu, da je poskrbel, da nas kljub deževnemu dnevu ni zmočilo, ampak nas je na Sveti gori in v Goriških Brdih celo pozdravilo sonce. Druženje pa je še močneje ogrelo naša srca.

Družina  Romih