V soboto, 24.02.2018, smo se starši letošnjih prvoobhajancev in birmancev s svojimi otroki udeležili srečanja kot pripravo na prejem zakramentov. Zbrali smo se ob 9.15 v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani (Šentvid). Otroci so se z animatorji pripravljali posebej, mi starši, pa smo imeli duhovno obnovo s sestro Magdaleno. Že prva ura je bila nekaj posebnega. Začeli smo jo z molitvijo potem pa smo si, zbrani v krogu izmenjali občutke glede naše povezanosti ter naših pogledov na zakramente. Premalokrat se zavemo, da s svetim obhajilom otroci dejansko prejmejo Jezusa v svoje telo … Prav tako pri birmi prejmemo Svetega Duha in potrdimo našo zvestobo Jezusu.

Šli smo v kapelo, kjer smo lahko pol ure v tišini razmišljali ob evangelijskem odlomku. S. Magdalena nam je že prej dala list, na katerem so bili različni predmeti iz cerkve in takrat smo videli, da za marsikaterega ne vemo, kako se imenuje.

Sledil je odmor, ko smo skupaj z otroki imeli malico.

V naslednji uri sta se nam pridružili še dve mamici, tako smo začeli z medsebojnim spoznavanjem. Vsak se je predstavil in povedal svojo zgodbo in res – kakšne zgodbe piše življenje – težke, pa vendar tako lepe. Vsak od nas si je že prej v kapeli izbral stavek iz evangelija in potem smo se pogovarjali kako nas nagovarja v življenju. Spet polno prelepih misli in občutenj …

Lepo je, ko si lahko starši s podobnimi težkimi zgodbami izmenjamo svoje misli in težave. Takrat vidiš, da v življenju nisi sam in takoj lažje nosiš svoj križ.

Bil je čas za kosilo in dobili smo veliiikaaansko pico. Ko smo se skupaj z otroki najedli, bi šli vsi najraje malo počivat, ampak sledil je še tretji del našega druženja in priprava na sveto mašo. Spet zbrani v krogu smo strnili še zadnje občutke o duhovno res bogatem druženju, potem pa smo šli v kapelico k sveti maši. Otroci in animatorji so bili že tam, prav tako tudi že g. Martin Zlobko, ki se je ves dan družil z nami, sedaj pa za vse nas daroval mašo. Globoko doživeta je bila molitev Očenaš, ko smo se držali za roke in Božji mir je prišel v vsakega izmed nas. Pri maši smo izrekli tudi naše prošnje in zahvale, ki smo jih že prej napisali na listke.

Ob zaključku smo naredili še skupinsko sliko in potem duhovno obogateni odšli vsak proti svojemu domu.

Rada bi se zahvalila s. Magdaleni za vse kar dela z našimi otroki, za res skrbno pripravljen program in vse tople besede. Zahvala gre tudi g. Martinu Zlobku za čas, ki ga je preživel z nami in za darovano sveto mašo, prav tako hvala tudi animatorjem, ki so res lepo skrbeli za naše otroke.

Upam si trditi v imenu vseh staršev, da smo vsi skupaj doživeli duhovno bogat dan, ki bo vsem ostal v trajnem spominu. Predvsem pa smo se skupaj z otroki lepo pripravili na prejem njihovih zakramentov. Zato še enkrat hvala vsem, ki ste zaslužni za to, da tudi naši otroci občutijo to radost, saj smo pred Bogom vsi enaki.

Ko preživiš dan s takimi ljudmi vidiš, da je Jezus res vedno in povsod z nami.

Darinka Močnik z družino

Oče birmanca Roka, ki je naenkrat dobil vročino in je družina morala oditi domov pa takole pravi:

Dokler sem bil prisoten je bila duhovna obnova res dobro pripravljena, hvala Vam, naj Vam Bog poplača! Res škoda, da smo zamudili pico in sveto mašo.

Anton Kadunc

Animatorji smo skupaj z otroki govorili o svetem obhajilu in birmi. Prebrali smo odlomke iz svetega pisma, se o njih pogovarjali, barvali in izdelovali iz slanega testa in tudi iz papirja. Trudili smo se, da bi se otroci prijetno počutili med nami. Tudi animatorji smo se veselili našega druženja. Bogu hvala za vso pomoč! Po kosilu smo se pripravili na sveto mašo, posebej še s petjem in prošnjami. Po njej pa smo se razšli v prisrčnem slovesu.

Patricija Korenko, animatorka