Dve uršulinki in kapucin smo se v sredo pozno popoldan odpravili po ulicah Kopra. Šli smo med ljudi in skupaj pričevali o Božji navzočnosti v svetu. Prav to, da smo šli skupaj in ne kot posamezniki, je naše pričevanje naredilo lepo in mu dalo svojo moč.

Nič posebnega nismo delali. Sprehajali smo se, se pogovarjali med seboj in molili rožni venec. Deležni smo bili mnogih presenečenih, bolj ali manj začudenih pogledov, nekateri nas niso opazili ali pa so nas ignorirali, spet drugi so se nasmehnili ali pozdravili. Skupinica mlajših ljudi je pokazala nekaj več zanimanja za nas, kar smo razumeli kot željo po komunikaciji, zato smo pristopili. Prijazno so nam pomagali najti pot do cerkve, kamor smo šli potem k sveti maši. Po maši smo se odpravili v park in zmolili večernice. Razveselili smo tudi prodajalca sladoleda in prav tako on nas. Ko smo se vračali k avtomobilom nas je ogovorila še skupina fantov. Med nami je stekel pogovor, drug drugemu smo se predstavili … Zgodilo se je srečanje.

Eden od sogovornikov nam je rekel nekako takole: vi ste zato, da prinašate dobroto in ljubezen med ljudi.

Tako nas Gospod po ljudeh kliče in pošilja!