Nihče ni stroj
hladen, v kot postavljen
narejen po naročilu,
da bi od njega korist dobili,
popoln izdelek,
uresničene sanje.

Si kot balon
v zraku, vetru,
čutiš in se dotikaš
globin tja do višin.
Krhko plavaš po nebu,
se smejiš, delaš prevale
iz rok v roke podarjen,
izročen, počen, nebogljen.

Nisi zaman
sonce ogledoval, v dežju
potoval prek daljav
odprtega srca.

Na koncu ujet si
v krošnjo zeleno
videl rdeči, sijoči obraz.
Objet sem, si rekel,
v nežno rumeno
ostalo bo vedno
razpeto brez mej.