Močna slana je v jutru pobelila popke rož, ki so še ostale na oknih. Pozneje, čez dan, je posijalo sonce in jih odtalilo. Odtrgani so se popki čez nekaj dni v vazi odprli.
Kot s temi popki, je z besedami preroka Izaija: te besede so padale v srca in v svet, ki so bila (za)mrzla in tja prinašala upanje.
Tako je še danes, v tem adventu, ko njegove besede padajo in drsijo po naših srcih in nam obujajo upanje sredi zmrzali.

Tolažite, tolažite moje ljudstvo.

Recite njim, ki so obupanega srca: »Močni bodite. Nikar se ne bojte!«