Pri verouku v prvem razredu, smo se z otroki pogovarjali o Jezusu, ki prihaja na svet kot Luč. Kakšna luč je Jezus? Razmišljali so, da Jezus ne more biti kot sveča, ki jo ugasne veter in ne kot žarnica, ki jo ugasnemo s stikalom ali pa se pokvari. Ena deklica mi je rekla, da mora biti Jezus drugačna luč, On vedno sveti, je vedno odprt, vedno kaže pot in greje. Mislim, da so s tem povedali pomembne stvari. Na Jezusa se lahko vedno zanesemo, On nikoli ne odpove in nam ostaja zvest v vseh okoliščinah življenja.

Podobno so me presenetili otroci pri verouku v četrtem razredu. Naštevali so stvari na katere pomislijo, ko slišijo besedo advent. Največkrat so omenili adventni venec, vijolično barvo in križ. Prvi dve stvari me nista presenetili, toliko bolj pa sem bila začudena, da so skoraj vsi po vrsti rekli, da ob adventu pomislijo na križ. Vprašala sem jih kakšno mesto ima za njih križ v času, ko pričakujemo Jezusovo rojstvo. Nekateri niso znali razložiti, en fant pa je rekel, da je Jezus zato prišel na svet, da nam pomaga nositi naš križ življenja in to dela tudi v adventu.

In ob drugi priložnosti, ko so mi povedali, da se za božič najbolj veselijo daril, sem jih spodbudila k razmišljanju o tem, kako bi bilo, če bi se daril veselili vsak dan. Najprej so začudeno in nekoliko žalostni odgovorili, da ne dobivajo daril vsak dan. Potem je nastala tišina in čez nekaj časa se oglasi prvi in reče, da on dobi vsak dan toplo hrano. Potem drugi, ki je lahko vsak dan s svojo družino, naslednji se poleg vsega tega lahko vsak dan igra in sreča s prijatelji. Nekdo je ugotovil celo to, da je darilo, da lahko gre v šolo, k verouku in k maši. Sledilo je neskončno naštevanje vsakodnevnih daril.

Morda je tudi adventni čas lepa priložnost, da se spet začnemo vsak dan veseliti vsega kar prejemamo, predvsem pa daru Boga samega, ki prihaja med nas.