Sestre, ki živimo v Izoli, smo v nedeljo povabile na praznično kosilo naše starše oziroma brate in sestre. To je bila lepa priložnost, da se srečamo med seboj in da se spoznajo tudi naši družinski člani. V skupnem pogovoru smo drug drugemu podelili nekaj iz svojega življenja, od kod prihajamo in s čim se ukvarjamo. Ker je bila lepa, sončna nedelja so nekateri to izkoristili tudi za sprehod do obale.

Naše srečanje je lepo sovpadlo z Božjo besedo te nedelje, o Jezusovem prvem znamenju, ki ga je naredil na poroki v Kani galilejski. Takoj smo lahko uresničile duhovnikove spodbude, da si je potrebno vzeti čas za praznovanje, da se je vredno potruditi za lepo pripravljeno mizo in prispevati svoj delež k prazničnemu razpoloženju. Potem tudi Jezus lahko poskrbi, da med nami ne zmanjka veselja in ljubezni.

Bili smo priče vsemu temu, za kar smo hvaležni Bogu in drug drugemu.