Nadaljevanje predstavitve papeževega pisma  Misericordia et misera – Usmiljenje in usmiljenja potrebna. Prvi del najdete TUKAJ.

»Usmiljenje prenavlja in odrešuje, ker se tu srečata dve srci: Božje, ki gre naproti človeškemu. To se ogreje in prvo ga ozdravi. … Tukaj zaznamo, da smo resnično nova stvaritev; sem ljubljen, torej sem; … odpuščeno mi je, torej se prerodim v novo življenje; izkazano mi je usmiljenje, torej postanem orodje usmiljenja.«

Ob »petkih usmiljenja«, pravi papež, »sem lahko zaznal koliko dobrega je navzočega v svetu. … Obstaja veliko znamenj dobrote in nežnosti, ki se dotikajo najmanjših in nemočnih, najbolj osamljenih in zapuščenih.«  Nadaljuje pa: »Čas je, da napravimo prostor za domišljijo usmiljenja, da bi zaživelo mnogo novih del, sadov milosti.  … cela ljudstva trpijo lakoto in žejo. … Cerkev mora biti vedno budna in pripravljena, da prepozna nova dela usmiljenja in jih velikodušno in navdušeno udejanja.«

»Uprimo pogled tudi na Jezusa na Golgoti. Božji Sin na križu je nag; ničesar nima več. … deli usodo s tistimi, ki so izgubili dostojanstvo.  … nas zavezuje, da ne odvračamo pogleda od novih oblik revščine in odrinjenosti, ki ljudem onemogočajo, da bi dostojanstveno živeli.«

»Dela usmiljenja se dejansko dotikajo vsega človeškega življenja. Zato lahko zaženemo pravo kulturno revolucijo ravno na osnovi preprostih dejanj, ki lahko dosežejo telo in duha, to je človekovo življenje. … Ni izgovora, ki bi lahko opravičil nezavzetost, ko pa vemo, da se je On poistovetil s slehernim od njih.«

»Naše skupnosti naj se odprejo, da bodo dosegle tiste, ki živijo na njihovem ozemlju, da bo do vseh s pomočjo pričevanja vernikov dospela Božja nežnost.«

» V luči ‘jubileja družbeno izključenih oseb’, … sem uvidel, da bi morali kot nadaljnje oprijemljivo znamenje tega izrednega svetega leta v vsej Cerkvi na 33. nedeljo med letom obhajati svetovni dan ubogih. To bo najprimernejša priprava na slovesni praznik Kristusa Kralja vesoljstva, ki se je poistovetil z malimi in ubogimi in ki nas bo sodil po delih usmiljenja (prim. Mt 25,31-46).«

»Zaupajmo Marijini materinski pomoči in sledimo napotku, ki nam ga vedno daje, naj gledamo Jezusa, žareče obličje Božjega usmiljenja.«