Kmalu bo štiri mesece, kar sem prišla v Santiago de Chile. Vrhovna mati Cecilia Wang me je prosila, da pridem sem pomagati skupnosti petih uršulink, ki so se 6. avgusta pridružile Rimski uniji. Skupnost je v Čilu že skoraj 80 let. Ustanovile so jo sestre iz Berlina, ko so se umaknile pred nacizmom. Naša najstarejša sestra je s. Maria Nieves, prva Čilenka, ki je vstopila v skupnost. S. Angela je v drugi polovici sedemdesetih let še zelo aktivna. Je edina Nemka. S. Maira Isabel in s. Josefina v štiridesetih letih sta polno zaposleni v šoli. Juvenistka s. Maria pa je avgusta izpovedala prve zaobljube.
Naša skupnost je odgovorna za dva kolegija s 500 in 800 učenkami. Deklice pridejo k nam v vrtec in odidejo po končani srednji šoli. Zanje je to resnično dogodek, ko po 14 letih zapustijo edino šolo, ki si jo obiskovale v življenju.
V vročini, ki čez dan naraste čez 30 stopinj in svetlobi poletja si je kar težko predstavljati, da smo vstopili v adventni čas. Simbolika luči pač težje sodi v to obdobje. Ob adventnem vencu na mizi se lahko sladkamo s češnjami. In vendar Gospod prihaja. Pravzaprav ne vemo natančno v katerem letnem času je prišel prvič na svet, eno pa je gotovo, da sedaj prihaja v vseh časih in za vse ljudi in čakamo njegov zadnji prihod, ko nas bo vse vzel s seboj k Očetu. Ko je zunanjost obhajanja adventa drugačna, sem na nek način povabljena, da vstopim v samo sporočilo Božje besede.
Te poti ne hodim sama. Skupaj s čilskim ljudstvom obhajam Marijin mesec. Pričeli smo ga 8. novembra in ga bomo sklenili na praznik Brezmadežne. To je nekaj podobnega kot so naše šmarnice. Vsa šola se vsako jutro zbere pri Marijinem kipu na šolskem dvorišču in molimo starodavno dolgo molitev k Mariji ter desetko rožnega venca. Z najbolj gorečimi še pred tem molimo rožni venec v šolski kapeli. Lepo je, ker se tej pobožnosti pridruži tudi precej staršev. Češčenje Marije je zelo močno prisotno v narodu. Vsaka sv. maša se sklene s skupno izročitvijo Mariji. Sicer pa se tukaj advent pokriva s sklepom šolskega leta in po 15 decembru se pričnejo počitnice. Lahko si predstavljate, da to za katehezo ni ravno najlažje. Toda Bog ni omejen in ima svoje poti.
O, da bi bili na severni in južni polobli vsi odprti za Njegovo prihajanje!