Obhajilo – vir in višek našega spremenjenja

 

STRMENJE NAD EVHARISTIJO VII.

Verovati v skrivnost – slaviti skrivnost – živeti skrivnost

 

OBHAJILO – vir in višek našega spremenjenja

 

A.  Svete reči svetim

p. Rupnik, Obhajilo, Bari

Cerkveni oče Ciril Jeruzalemski uči: Potem duhovnik reče »Svete reči svetim!« Sveti so darovi, ki so tukaj predstavljeni, ki so prejeli prihod Svetega Duha; sveti ste tudi vi, ki ste bili presojeni za vredne Svetega Duha. Zatorej svete reči in sveti ustrezajo drug drugemu. Tedaj boste odgovorili: »En sam Sveti, en sam Gospod, Jezus Kristus.« Zares, samo on je svet, svet po naravi; mi pa, čeprav smo sveti, to nismo po naravi, ampak po deležnosti, delih in molitvi. Potem poslušate pevca, ki vas z božansko melodijo vabi, da obhajate svete skrivnosti rekoč: »Okusite in poglejte, kako dober je Gospod.«

Kaj pomeni ta slavni vzklik, ki se v rahlih različicah pojavlja v vseh vzhodnih bogoslužjih (sirsko-maronitski, etiopski, sirsko-antiohijski, armenski)? Obstajata dve razlagi. Prva pravi: »Svete reči so za svete« – ustvarjene so torej za svete, namenjene so svetim. Druga pa: »Svete reči so zato, da nas naredijo svete – pomagajo nam postati sveti. Pomembno je poudariti, da se ti dve razlagi neločljivi in dopolnjujoči. Druga razlaga pojasnjuje smisel prve razlage.

 

B.  Prestol desnice za Kralja

Ciril Jeruzalemski v svojih katehezah tudi pravi: »Ko se torej približaš /…/ z levo roko napravi kakor prestol desnici, saj bo le-ta prejela Kralja. /…/ Potem posveti svoje oči, ki gledajo sveto telo, in ko ga vzameš, pazi, da se nič ne izgubi; kajti če bi se kaj izgubilo, bi bilo, kot da bi izgubil ud svojega telesa. Povej mi namreč, če bi ti kdo dal zlata zrnca, ali jih ne bi prijel z največjo skrbnostjo in pazil, da ne bi kakšnega izgubil in naredil škode? Mar torej ne boš še z veliko večjo skrbnostjo pazil na to, kar je dragocenejše od zlata? /…/ Posveti se tudi s tem, da prejmeš Kristusovo kri. In dokler je na ustnicah še kaka kapljica, se je dotakni z roko ter posveti svoje oči, čelo in druge čute«.

Čeprav njegovo govorjenje o telesnih držah morda ne ustreza več našemu čutenju, je to uvajanja v skrivnost polna konkretnosti in globine o resnični navzočnosti in dolžnem spoštovanju do drobcev. Nato Ciril še zaključi: »Ne ločite se od obhajila in ne odvzemite si teh svetih in duhovnih skrivnosti zaradi umazanije greha«.

 

C.  Učinki obhajila

Cerkveni očetje pravijo, da je Božji Sin prišel iz nebes, da bi človek lahko prišel v nebesa. Obhajilo pomeni, da se je Bog spustil med nas, da bi nas rešil in to spodbuja našo vero. Kristus pride, da bi nam pomagal, da se z vsem svojim naporom in trudom dvignemo skupaj z njim. Postanemo njegovi sodelavci, smo v »sinergiji« z njim. Ta izraz je močnejši od dela ali delovanja skupaj z nekom. Kaže na moč Božjega življenja, ko se Božja energija združi s človeško, ko se v človeku pretaka Božja moč. Zato Pavel pravi, da »ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni.«

ZEDINJENJE: V zakramentu si ti popolnoma z nami, tvoje meso se združi z našim mesom, tvoj Duh pa se združi z našo dušo; in mi zaznamo koristi te poživljajoče združitve, tako pomirjujoče in sladke, zaznamo, da  z združitvijo s teboj postanemo enega duha s teboj (Janez Kronštatski). Prav tako smo spremenjeni v telo Cerkve.

PREOBLIKOVANJE: Pod tem razumemo povezovanje spomina na preteklost in spomina na prihodnji čas, ko bo Kristus prišel v slavi. Namen je nebeško kraljestvo, preoblikovanje in posvečenje. Učinkuje tudi na telo (ozdravljenja).

OČIŠČENJE: »Ker sem jedel od tvojega Telesa, naj izginejo moje (slabe) želje, in ker sem pil od tvojega Keliha, naj ugasnejo moje (slabe) strasti … in naj bom zaradi tebe vreden odpuščanja grehov v tem in drugem veku (maronitski obred).« Sv. Bonaventura pravi: »Evharistija razvnema ljubezen in če ljubezen gori, pomaga očistiti rjo greha.« Pomaga premagovati mlačnost, slaba nagnjenja in odpušča male grehe.

OBVLADOVANJE SKUŠNJAV: Skušnjave in slabe misli niso greh, dokler svobodno ne privolimo vanje, vendar pa motijo notranji mir. Tomaž Akvinski pravi: »Ker je evharistija znamenje Kristusovega trpljenja in smrti, s katerima je premagala demone, odvzame napadom demonov njihovo silovitost.« Zato mistiki evharistijo imenujejo »kruh močnih«, ker se ne bojijo več nadlog, naporov in ovir na poti.

UČINKI NA TELESU: Evharistija je duhovna hrana, vendar ima koristi tudi telo. Najbolj posebni so primeri oseb, ki so mnogo let živele samo od obhajila npr. Marthe Robin, Magdalena Gornik. Naše telo postane tabernakelj in je tako podobno Mariji v skrivnosti učlovečenja. V nas se fizično poraja nekaj novega. Odžene utrujenost in bolezen. Evharistija ima pomirjujoče učinke na nagibe mesa: želje po drobnih zadovoljstvih izginejo pred veliko ljubeznijo, ki jo daje Kristus. Zagotavlja večno življenje in je zato »zdravilo nesmrtnosti« (Ignacij Antiohijski).

DUHOVNI NAVDIH: Že cerkveni očetje so opazili povezavo med obhajilom in globokimi duhovnimi spoznanji (Psalm 23). V posvetnem življenju prepolna čaša privede v omamljenost, ki ni trezna. Mistiki pa doživijo mistično omamljenost, ki je trezna in ne jemlje razsodnosti. Dviga v stanje tolažbe, ki premaga žalosti življenja. Takrat lahko rečemo tudi mi: »Le dobrota in milina me bosta spremljala vse dni mojega življenja (Ps 23,6).«

 

Duhovna drža

Glede na tvoje obdobje življenja (potrebe, težave, želje, skušnjave), bodi pozoren na vidik, pod katerim želiš prejemati obhajilo, in te najbolj navdihuje. Opazuj sadove!

 

 

Literatura:

Cesare Giraudo, Strmenje nad evharistijo, Mohorjeva družba Celje, 2011.

Tomaš Špidlik, Zdravilo nesmrtnosti, Župnijski zavod Dravlje, 2005.

Henri J. M. Nouwen, Živeti kot ljubljeni, Družina, 2012.

 

Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someone

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja