V četrtek, 10. 3. 2016 smo preživele prav prijeten večer. Obiskal nas je Darko Đurić, slovenski paraolimpijski plavalec, ki že tretje leto drži rekord med invalidi. Njegova življenjska pot ni bila lahka. Zaradi redke genske napake se je namreč rodil brez ene roke in obeh nog. K premagovanju ovir na njegovi poti pa je veliko pripomogla družina Debeljak, ki ga je sprejela k sebi, ko je bil star dve leti. Premagovanje ovir pa je bila tudi osrednja tema večera.
Vsak od nas kdaj v življenju pride do kakšne ovire. Včasih so večje, včasih manjše. Velikokrat jih z malo truda lahko premagamo sami, zgodi pa se tudi, da ne zmoremo in potrebujemo malce pomoči. Darko se je moral v svojem življenju spopasti s stvarmi, ki si jih večina od nas ne more niti predstavljati. Kljub temu ostaja zelo pozitiven, iz njegovih črnih oči pa sijeta energija in odločnost. Pravi, da je svoje telesne hibe sprejel že kot otrok, tudi do svojih bioloških staršev ne goji nobenih zamer.
Na svoje otroštvo ima zelo lepe spomine. Družina Debeljak ga je lepo sprejela, pravi, da so med seboj zelo povezani. Tako kot ostali otroci v družini (ima še dva brata in dve sestri) je tudi on mogel pomagati pri raznih opravilih na kmetiji. Starši ga niso nikoli »razvajali« in opravljali stvari namesto njega, temveč so ga spodbujali, da je po svojih zmožnostih pomagal, kolikor je mogel. Prav ta način vzgoje ga je naučil, da ne sme nikoli obupati in da za vsako težavo obstaja rešitev. Za iskanje rešitve pa je potrebno tudi veliko moči in volje. Pravi, da sta prav volja in osredotočenost na cilje tista ključna dejavnika, ki pomagata pri premagovanju ovir.
Sam poskuša živeti normalno življenje in menim, da mu to zelo dobro uspeva. Opravil je vozniški izpit, pred kratkim pa se je preselil tudi v svoje stanovanje. Pokazal se nam je kot zelo samozavesten in samostojen človek, ki stremi k svojim ciljem in nikoli ne obupa.
Skozi pogovor je vsaka od nas lahko odnesla nekaj novega, kar ji bo v prihodnosti pomagalo pri premagovanju ovir. Darko nam je pokazal, da noben problem ni tako velik, da ga ne bi mogli premagati in da lahko z malo volje in truda storimo marsikaj. S preteklostjo se ne smemo preveč obremenjevati, saj je to v življenju ena redkih stvari, ki je ne moremo spremeniti. Napake moramo jemati kot lekcije in ne smemo dopustiti, da vplivajo na našo prihodnost. Z dobro voljo in s pozitivnim pogledom na svet bo marsikaj lažje.
Eva Brus