Zelo blizu mi je bila misel, da bi postala učiteljica in redovnica obenem. Vstop k uršulinkam je bil zato prava odločitev zame. Živele smo po pravilu svetega Avguština in v Angelinem duhu. Moj odnos z njo pa je postal oseben v okoliščinah, ki so bile naravnost dramatične.

Ko je izbruhnila revolucija, smo vedele, da ne bo lahko. Zastrašujoče novice so se kar vrstile: mnogo duhovnikov je bilo pobitih, cerkve so bile onečaščene, samostani zaprti in pod giljotino so končale cele skupnosti, kot se je to zgodilo z uršulinkami iz Valenciennesa. V velikem strahu smo se spraševale, kaj bo z nami. Zaprle smo šolo, učenke poslale domov in se pripravljale na najhujše. Dneve smo preživljale v strahu, skrbeh in molitvi, ki je bila en sam klic k Bogu po pomoč. Vedele smo, da vsak trenutek lahko nekdo potrka na vrata in za nas ne bo več upanja. V tem velikem trpljenju in negotovosti, ki sta mi trgala srce, so mi prišle na misel besede matere Angele:

»Pravo prijateljstvo se spozna v velikih potrebah. Trdno verujte: takrat boste na poseben način spoznale, da sem vaša zvesta prijateljica.«

  Desenzano, Gardsko jezero

Bila sem prepričana, da je smrt blizu, zato sem iz globine srca klicala k njej: »Pokaži mi sedaj, kako zvesta prijateljica si! Izpolni svojo obljubo! Pomagaj mi!«  Obupana sem izjokala vse svoje strahove in agonijo. Počasi se je vame naselil mir, globoko prepričanje, da bo še vse dobro. Z molitvijo sem nadaljevala. Začutila sem olajšanje in tudi Angelino prisotnost, zelo milo in spokojno, a obenem tako resnično, polno gotovosti, da bo vse v redu. Doživela sem globok mir, sposobna sem se bila soočiti z giljotino in s smrtjo. Popolnoma sem se izročila v Božje roke.

Tudi pozneje, ko je bila naša skupnost izgnana iz samostana in je doživljala veliko težav, trpljenja in ponižanj, sem občutila globok mir, ki me ni zapustil. Zdelo se mi je, kot da mati Angela stoji ob meni in nežno polaga svojo roko na mojo ramo: Vse bo še dobro.

m. Marie Luise du Sacré-Cœur, Francija