Prebudili smo se v čudovito sobotno jutro 12. maja 2018. Kljub oblakom, ki so se razprostirali vse od Ratitovca pa do Svetega Jošta nad Kranjem, so se izza Krvavca že svitali prvi sončni žarki. Napovedovali so lep sobotni dan. Skupaj s sestro Magdaleno Cimerlajt, patrom – jezuitom Francem Kejžarjem, družinami in animatorji smo se odpravili na romanje v Drežnico, ki velja za pravi planinski raj pod Krnom.

Ob 8.15 uri smo se zbrali na Lomu. Po prijaznih pozdravih in krajšem klepetu, nam je sestra Magdalena podala napotke za nadaljevanje poti. Naša skupna pot se je nadaljevala po avtocesti do Nove Gorice, kjer smo se odcepili za smer Tolmin, Kobarid.

Pogledi na lepoto doline Soče so nam narekovali umirjeno vožnjo do Kobarida. Vzeli smo si čas za krajši počitek in malico. V kraju kjer Soča zapusti visoki alpski svet nas je v nadaljevanju pot vodila do Drežnice. Ubrano zvonjenje cerkvenih zvonov iz cerkve svetega Srca Jezusovega v Drežnici je naznanjalo naš nepozaben prihod v to prijazno vas.

Z darom topline srca so nas, pred mogočno romarsko cerkvijo, sprejeli tamkajšnji gospod župnik Slavko Hrast in domačini – gospa Nada Koren z družino in gospod Mirko Kurinčič. Pred sveto mašo ob 11.45 uri nam je domači gospod župnik Slavko Hrast podal zgodovinsko razlago cerkve svetega Srca Jezusovega in drežniške župnije. Sledila je sveta maša, katero je za naše družine daroval naš romarski sopotnik pater – jezuit Franc Kejžar. Po sveti maši nam je domačin gospod Mirko Kurinčič z globoko predanostjo obširno obrazložil zgodovino Drežnice, okoliške kraje, bližnje gorske vrhove in podrobne znamenitosti okoliša. Gospa Nada Koren z družino nam je pripravila prostor za piknik kosilo pred cerkvijo, postregla pa nam je tudi z mnogovrstnimi, zelo okusnimi sladicami in pecivom iz domače kuhinje. Gospod župnik Slavko Hrast, gospa Nada Koren z družino in gospod Mirko Kurinčič hvala vam.

Druženje v Drežnici smo zaključili ob 14.30 uri. Nadaljevali smo pot po dolini Trente, skozi neokrnjeno naravo vse do Vršiča, kjer smo bili deležni ostrine svežega zraka in čarobnih razgledov.

Počasi se je našemu romanju in druženju bližala večerna zarja in v slaščičarni v Kranjski Gori je bil naš zadnji postanek. Zaključek našega skupnega sobotnega romanja sta nam ob zvokih kitare in harmonike polepšala naša sopotnika Tanja in njen sin Žan. Nekaj čez 17. uro smo se polni vedrine odpravili proti domu.

Hvala sestri Magdaleni za odlično pripravljeno in nepozabno romanje, ter patru – jezuitu Francu Kejžarju za opravljeno bogoslužje in celodnevno druženje z nami. Hvala tudi vam animatorji, bili ste prečudoviti pri bogoslužnem petju in našem skupnem druženju.

Boris Tolar z družino