Sestra Polona se je posvetila Gospodu z zaobljubami 23. avgusta pred petindvajsetimi leti. V nedeljo, 27. avgusta, je obhajala slovesnost srebrnega jubileja v domači župniji v Dolnjem Logatcu. Iz te župnije izhajajo številni redovni poklici. Poleg nje je v uršulinski skupnosti tudi s. Judita Mihelčič.

S. Polona izhaja iz globoko verne družine s šestimi otroki. Od otroških let je bila navajena marljivo delati. Nazadnje je bila pastoralna sodelavka v župniji. Gospod jo je vabil k uršulinkam. Vstopila je in danes polna hvaležnosti gleda na prehojeno pot petindvajsetih let. Svoje poslanstvo je vršila v številnih skupnostih. Pri obnovi zaobljub se je še posebej zahvalila za devet let misijonskega dela v Senegalu. Okus afriškega misijona so pričarali pevci, ki so nekaj stalnih mašnih delov zapeli v malgaškem jeziku.

Cerkev je bila za praznovanje slovesno okrašena. Napolnili so jo verniki, posebej sorodniki, pa tudi skoraj vse slovenske uršulinke. Somaševanje je vodil p. Janez Poljanšek DJ, pri katerem se je s. Polona udeleževala programa duhovnega spremljanja v Ignacijevem domu duhovnih vaj. Pater se je naslonil na Božjo besedo, ki jo je izbrala, evangelij pa je bil od dneva (Iz 52,13-15; 2 Kor 5,14-21; Mt 16,13-20). V evangeliju Jezus sprašuje učence: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« In Peter odgovori: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus je pohvalil Petra. A na koncu odlomka je učencem naročil, naj nikomur ne povedo, da je on Kristus, Mesija. Čemu to naročilo? Po dnevih Jezusove slave, ki je padla tudi na učence, je začel govoriti o svojem trpljenju, o križanju … Kaj bodo učenci odgovorili takrat? Jezusovo vprašanje je pomembno prav v preizkušnji. Tudi za s. Polono. Ali je v najtežjih trenutkih še njen Ženin, ki mu pripada? Danes bo obnovila svoje zaobljube, torej je njen odgovor pritrdilen, a že bolj zrel, preizkušen. Najgloblji razlog za njeno obnovo zaobljub lahko vidimo v odlomku iz Drugega pisma apostola Pavla Korinčanom, iz katerega je tudi njeno geslo: »Če je kdo v Kristusu, je nova stvaritev.« Kakšno ime je dobila kot nova stvaritev? Morda ga najdemo v Visoki pesmi: »Moja draga, moja sestra, nevesta, golobica moja, moja krasotica, privlačna, ljubezen v radostih …« Tako imenuje svojo ljubljeno božanski Ženin. Dobila je pa tudi novo službo, novo poslanstvo: službo sprave, h kateri vabi druge.

S. Polona je v globoki hvaležnosti obnovila svoje zaobljube. Praznovati petindvajset let redovnih zaobljub je slaviti Boga za vsak trenutek življenja, ki je posvečeno njemu. Kot se zakonci pri svojih jubilejih zahvaljujejo za leta zvestobe v zakonski ljubezni z vsemi radostmi in preizkušnjami, se redovnica zahvaljuje, da je v zvestobi Gospodu darovala na pogled pomembne in nepomembne dogodke vsakdanjega življenja. Zaobljube so pričevanje, da Bogu pripada sleherni trenutek našega življenja. So velik dar Cerkvi, saj Bogu posvečeni spominjajo sodobnike na Božje prvenstvo. S. Polona se je lahko zahvalila za življenje pričevanja, v katerem je v ljubeči pokorščini vršila številne dejavnosti zvesto in z njenim značilnim navdušenjem.

Po praznovanju in druženju ter pogostitvi smo se v hvaležnosti poslovili od kraja, ki je dal Cerkvi številne poklice: Srebrni jubilej je vse, ki so se ga udeležili, spominjal na prvo mesto, ki ga ima Bog v človekovem življenju. To pa je velikega pomena in želimo si še takšnih priložnosti. Hkrati pa prosimo za nove duhovne poklice, da bi Cerkev vedno imela pričevalce te pomembne resničnosti. Gotovo Bog tudi danes kliče številne na pot posvečenja. Molimo, da bi se mu odzvali.