Imenitnost in plemenitost matere Angele mi je bilo dano spoznati prek njenih duhovnih hčera, za katere smo zvedeli tudi na Kranjskem.

Ko sem šel na svetoletno romanje v Rim, sem imel priložnost, da se ustavim v njihovem samostanu v Gorici. Name so naredile jako lep vtis. Bilo je očitno, da z vso vnemo živijo in delajo vse v Božjo čast in se zavzemajo za odgojo ženske mladine. Kdo si ne bi želel, da bi drevesa, katerega sadove uživajo sosednje dežele, ne zasadili tudi v Ljubljani? Koliko mladeži se zgublja vsak dan, ker nimajo prave odgoje in dobrega zgleda! Vsakomur je znano, da dobra žena podpira štiri vogale hiše in da je njeno srce svetišče družine. A naša kranjska dekleta rastejo kot robide, brez prave odgoje.

Ker me je Bog blagovolil obdariti z imetjem, sem se zavzel, da so uršulinke lahko prišle tudi v naše mesto. Kakšen dan veselja, ko so 22. malega travna v letu Gospodovem 1702 čolni pripeljali po Ljubljanici pet častitih sester. Zmenili smo se, da si za začetek uredijo bivališče po svojih predpisih v mojem domu. Potlej smo najeli zanje hišo župana Ederja in tam so tudi odprle javno šolo za prve učenke. Častita mati Margarita Eleonora je imela mnogo skrbi, saj se je samostanska družina naglo širila, povpraševanja za šolo pa je bilo tudi vsak dan več.

Ako Bog blagoslovi naše načrte, kmalu pričnemo z zidavo cerkve. Mislil sem najprej, da bi jo skupnost rada poimenovala po svoji materi Angeli. A sem se zmotil. In prav zato sem sveto ustanoviteljico bolje spoznal. Sedaj vem, da ni izmed tistih, ki bi iskale časti za svoje ime. Prav ponižno in skrito rada ostaja v ozadju, samo da se bolj širi in časti ime njenega Odrešenika, saj mu je srčno vdana kot dekla, ki želi vse najboljše za svojega gospodarja in gleda le na njegovo dobro. Vesela je, ko vidi, da ga drugi spoštujejo in cenijo, mu hočejo biti blizu in ga poslušati. Kakor sem bil poučen, so bile prve besede, ki jih je mati Angela napisala v Vodilu svoji Družbi, namenjene sveti in nedeljivi Trojici, zatorej bo cerkev dobila ime po Sveti Trojici.

Jakob pl. Schellenburg