Že iz naslova lahko razberemo, da gre za nekaj tipično ženskega. Kaj bi si želela odraščajoča ženska videti, spoznati, se lahko samo vprašamo. Lahko začnemo z naštevanjem čisto vsakdanjih stvari in pridemo do zelo življenjskih stvari, kot npr.: Kako bo po zaključku študija? Kako se bo končalo leto? Kaj me bo zares osrečilo? Kateri bo moj mož? Kje bom dobila službo? Kakšna bom kot mama? Kakšen bo odnos s starši čez 5 let? Kdo bodo moji prijatelji? Kje je moje mesto? Kje bom najbolj izpolnjena? Zakaj sem ustvarjena? Kaj Bog želi od mene? Ta slednja, temeljna globinska vprašanja pa so že temelj vikenda za dekleta, ki se sprašujejo, kaj če jih Bog kliče, da bi služile na način podaritve sebe samo Njemu.
Vsakdo išče srečo na svoj način, po svojih poteh. Kdo ne želi biti srečen, izpolnjen? Ne najdemo junaka, ki bi zanikal to. Ustvarjeni smo za to. Saj nas je Bog ustvaril, da lahko skupaj z njim živimo polnost življenja. Iskati to, pa je naša pot. Vsak ima svojo pot, da pride do cilja. A hkrati so pripomočki, ki nam pomagajo pri odkrivanju te poti. In eden izmed pripomočkov je tudi vikend, ki smo ga in ga še bomo pripravili za dekleta, ki iščejo svoje mesto in želijo v iskrenosti odgovoriti na Božji klic. Tam je izvir resnice in svobode; izvir sreče in zadovoljstva; izvir polnosti življenja in uresničenosti.
Lahko rečemo, da smo vikend s prvo adventno nedeljo preživele v prelepem ambientu Izole, kjer smo lahko skupaj s sestrami ustvarile prostor uršulinske skupnosti. Svetilnik na poti, ki nam je pomagal iskati svoje mesto v življenju je bilo zagotovo na prvem mestu življenje v skupnosti, skupno kramljanje pri obedih in skupna molitev ter obhajanje sv. maše še s krajani v cerkvi, sproščanje ob igrah, odkrivanje poti poklicanosti posamezne sestre, pomoč pri vsakdanjih opravilih. Prva adventna nedelja nas je povabila tudi k pletenju adventne simbolike – adventnega venčka, kjer je vsaka dala svoj delež in smo lahko svoje misli in pričakovanja vpletale v simbol upanja in pričakovanja.
Drug močni svetilnik vikenda so bile teme, kjer smo lahko okušale, kdo smo, kaj si želimo, kako se je pletla moja vera in se obenem srečale tudi s temami, kot so: poklicanost, duhovno življenje, posvečeno življenje in poslanstvo. Te teme so osnovne teme v posvečenem življenju.
Razpenjali smo jadra, da smo lahko v vetru Božje milosti odjadrale globoko in daleč. Vsaka po svoji poti, s pridihom Božje milosti, ki vse dela dobro. Le naravnati se moramo na pravo frekvenco, da prisluhnemo, kaj mi želi povedati Gospod. Eden od stebrov svetilnika je zagotovo molitev, ki smo jo na različne načine okušale. Velika spremljevalka pa je bila naša mati Angela, ki nas je spremljala in hkrati spodbujala, da bi vsaka »Živela novo življenje«.