S. Krista Povirk (1938 – 2004)

S. Kristo sta posebno veselila glasba in leposlovje – z obojim se je vključevala v kulturno udejstvovanje v rojstnem kraju in v Cerkvi.
Zaradi verne družine – to je bil čas po II. svetovni vojni – na učiteljišče kljub najboljšemu uspehu v osnovni šoli ni bila sprejeta. Vpisala se je na Teološko pastoralno šolo in tri leta delovala v mestni župniji Koper.
Leta 1969 je vstopila k uršulinkam in leta 1977 izpovedala večne zaobljube.
Svoje življenje je posvetila katehezi, delu s starši, skrbi za liturgijo in še posebej vodenju pevskih zborov. Bila je v prvi generaciji tistih, ki so pripravljali duhovne vaje za mladino.
Pred smrtjo je z vsem žarom delovala v župniji Žužemberk.

 

SVETA ANGELA – NAŠ BISER SVETOSTI

Angela sveta, naš biser svetosti,
išče ljubezen te tvojih hčera.
Ti ogenj nebeški, prestol modrosti
znova nas vodi k izvirom Duha!

Novo življenje z menoj zaživite,
novo ljubezen, ki dar je Neba!
V moči Krvi iz ljubezni prelite
živite kot eno srce za Boga!

Novo življenje se v Jezusu skriva,
v Njem nova in večna zaveza živi.
Jagnje, ki grehe človeške umiva,
vašo ljubezen le zase želi.

S srcem apostolov v svet vas pošiljam,
dvigajte padle v naročje Boga!
Z ognjem Duha Evangelij nosite
v temine človeške – ve, hčerke Neba.

Z Jezusom bova vedno med vami,
z vami svetniki, Marijina moč!
A trnjeve steze?
To cvetje bo slave,
ko pridete z angeli »sanctus« pojoč!

 

V SRCU NOSIM NAZARET

V srcu nosim Nazaret,
pesem skritih melodij,
kelih čistih darovanj,
Ogenj, ki oživlja svet.

Sveti, milostni ti kraj
na strmi stezi k Cilju
potapljaj me v svoj sijaj
vso svetlo me človeštvu daj!

 

ZNAMENJE NA NEBU

Zgoreli bi v lastnem zlu,
utopili se v vrtincu strupa,
ki trdovratno vre iz padlih src …

Skrivnostno vzide
nad obalo zla,
vsa lepa,
s silnim Darom odpuščanja –
Obljubljena
Brezmadežna!

S Trojico nas oskrunjene spojiš,
povabiš v novi Eden darovanja.

Močnejša si od vseh orkanov zla –
na Golgoti – Brezmadežna!

 

ČE JE KDO ŽEJEN, NAJ PIJE

»Daj mi piti!«
Kličem k Bogu
sredi zemeljske puščave.
»Žejna hočem tvoj izvir,
prosim, prosim, moj Pastir!«

»Kelih moj, ker si nevesta
z mano pij in bodi zvesta!
Križani sem vrelec tvoj,
močna pij,
svatuj z menoj!
V mojem Srcu, onkraj Rane,
Tam so svatovske dvorane!
Amen, aleluja!«

 

JEZUSOVO SRCE

MOČNO
kot mamine dobre roke
za detece krhko.

MOČNO
kot sidro
kjer besni valovi življenja
pogubno silo zgube.

MOČNO
kot sonce,
ki rožo razbičano
skozi viharne oblake
s toplim poljubom poboža,
ji vrne sijaj.

MOČNO
kot skalnata gora
kjer piš se zlohotni
raztrešči v glinasti prah.

Mogočni in silni plameni do
mene,
vseh nas!

Vse zemeljsko niha
v trudnem dajanju
od kruha do zla …
TI
zibel ljubezni
se spuščaš v človeka do dna.
Prižmeš na Srce ga –
s poljubom Neba!