Marija od Učlovečenja

Marija od Učlovečenja

30. april: SVETA MARIJA OD UČLOVEČENJA, francoska uršulinka (1599-1672)

Rojena v Franciji, 28. oktobra 1599. Bila je žena in mati, nato redovnica, misijonarka in mistikinja. Kot uršulinka iz Toursa je 1. avgusta 1639 prišla v Quebec v Kanadi, kjer je ustanovila prvi uršulinski samostan v Ameriki. V Kanadi jo danes častijo kot Mater Kanadske Cerkve in Mater domovine. Odkrij njeno življenjsko pustolovščino.

 

marija_od_uclovecenja

Glavna mašna prošnja iz misala:

“Gospod Bog, Ti si privedel sv. Marijo od Učlovečenja do gledanja skrivnosti presvete Trojice in ji dal, da je postala apostol z gorečim srcem; podeli nam po njeni priprošnji in po njenem zgledu, da bomo živeli kot priče tvoje ljubezni, da bo vedno večje število tistih, ki te bodo spoznavali, ljubili in ti služili. Po našem Gospodu …”

ŽENA IN MATI
Bila je vesele narave, močna in energična, tako zelo, da so starši napačno presojali njeno globoko željo po redovnem življenju in ji izbrali moža Klavdija Martina. Ta je kmalu umrl in ji zapustil otroka v zibelki in nered v poslih. Po nekaj mesecih samote je Marija sprejela povabilo svoje sestre in svaka Pavla Buissona, da bi pomagala pri njunem velikem podjetju.

Marija je bila vprežena v različne posle, vendar jo je samostansko življenje vabilo bolj in bolj. Ali naj še nadalje živi ob svojem enajstletnem sinu? Ali naj ga zapusti? Nesposobna, da bi sama rešila ta problem, se je obrnila na svojega duhovnega voditelja, ki je prepoznal v njej izreden poklic in ji svetoval, naj sledi nagibu svoje duše. 1631 je vstopila v samostan sester uršulink v Toursu in zaupala svojega sina sestri in svaku.
 

MISIJONARKA
Marija je imela nepremagljivo željo po redovnem življenju in misijonih. 1. avgusta 1639 je končno stopila na tla Nove Francije. Zgodovinsko gledano so bile to prve misijonarke v severni Ameriki.
“Zagotavljam ti,” je pisala sinu, “da se je zelo težko učiti jezik, ki je tako zelo drugačen od našega in še smejejo se mi, ko rečem, da je težko, češ, če bi bilo res tako težko, mi ne bi šlo tako gladko. Toda verjemi mi, želja, da bi govorila, naredi dosti: želela bi ubesediti Božjo Ijubezen, ki jo čutim v srcu.” Marija je napisala slovar v algonkinskem, huronskem in irokeškem jeziku.

In misijonska metoda? “Večina mladih Indijank se upre navadam, ki jim jih želimo dati. Preizkusile smo nekatera dekleta v noviciatu. Ne vzdržijo v samostanu. Njihov značaj je nagnjen k melanholičnosti in ko jim je vzeta svoboda gibanja, se poglobi tudi melanholija.” Zato je Marija po številnih izkušnjah prišla do uspešne formule: oznanjevati evangelij s spoštovanjem jezika, navad in značaja Indijancev.

MISTIKINJA
Ta intenzivna angažiranost ni ovirala Marije, da ne bi živela globoke intimnosti z Bogom Ljubezni. Ko se je nekoč v molitvi pogovarjala z Gospodom, naslavljajoč ga z imenom ‘moj čudoviti Bog’, ji je rekel: “Imenuješ me moj čudoviti Bog, moj Gospodar in moj Gospod in prav praviš. Vendar sem tudi Ljubezen: Moje ime je Ljubezen in tako želim, da me kličeš.”

Piše tudi: “Neprenehno sem v Božjem občevanju, ki je tako prefinjen, preprost in intenziven, da se ga ne da izraziti.” Njena smrt 30. aprila 1672 je bila tako samo polet duše v večno ekstazo.

marija_od_uclovecenja3
 
Zapisala: s.Therese Sasseville, OSU, prevedla s. Andreja Godnič
 

Evangeljska načela bl. Marije od Učlovečenja

Dvanajst vaj, ki so bl. Mariji pomagale k bolj kakovostnim odnosom in tesnejši povezanosti z Bogom.
  1. Če te obtožijo, da si naredila kako napako, se ne opravičuj zaradi tega, čeprav si nedolžna; in ne obtožuj drugih, ki bi napako zagrešili, da razbremeniš sebe, razen če gre pri tem za Božjo čast.
  2. Pazi na svojega duha in srce, da se ne prenagliš s tarnanjem ali pretiravanjem v besedah, kadar misliš, da so te, ali ko so te v resnici užalili, prizadeli, zavrnili in ponižali, bodisi v besedah ali dejanju.
  3. Ne reci ničesar v svojo hvalo; ne omalovažuj drugega molče ali javno, kadar ga hvalijo, ali kadar gre za to, da ga, kot zahteva ljubezen, hvalijo ali o njem dobro govorijo.
  4. Beži pred tekmovalnostjo in ljubosumnostjo zaradi imetja in zadovoljstva drugega, bodisi notranjega ali zunanjega, ampak se tega raje veseli in se imej za nevredno, da bi to imela.
  5. Vadi se v pobožni in ljubeči naklonjenosti do tistih, ki so ti po naravi antipatični; vzemi za dobro njihova dejanja in presojaj njihove namene po zahtevah ljubezni.
  6. Vadi se v duhu potrpežljivosti do bližnjega po načelih evangelija.
  7. Prizadevaj si, da ne pomiluješ samo sebe in da se ne ukvarjaš z nepotrebnimi razmišljanji o tem, kar bi ti moglo povzročiti žalost.
  8. Resno si prizadevaj za notranjo in zunanjo blagost in za krotkost in ponižnost srca po evangeliju.
  9. Ne ostajaj v zameri; ne bodi nezaupna zaradi majhnega suma; ne vznemirjaj se.
  10. Bolečine telesa, stiske duha, ponižanja in mrtvenja s strani Boga in bližnjega prenašaj z ljubeznijo in krotkostjo.
  11. Zatajuj nekatera majhna poželenja, naravna nagnjenja in težnje kolikor mogoče v vsem, da le ne škoduješ duši ali telesu.
  12. Bodi zvesto poslušna Božjim vzgibom in navdihom in se drži vsega, kar je zgoraj omejeno, da boš živela v pokorščini in pod vodstvom duhovnega voditelja.