Poklican sem, da na svetu postorim tisto, kar namesto mene ne more narediti noben drug in da v svetu postanem to, kar ne more postati nihče drug. Bog me je vključil v svoj odrešenjski načrt in moj delež pri tem velikem delu je nenadomestljiv. Najsi sem bogat ali reven, ugleden ali vpliven ali pa samo preprost človek – Gospod zame ve in me kliče po imenu.

(John Henry Newman)

Med svetopisemskimi besedili, ki nam odpirajo vrata v skrivnost božjega odnosa s človekom, so značilni prizori, v katerih posamezniki opisujejo svoj klic v poslanstvo, zlasti preroško.

Te pripovedi nam odkrivajo nekatere značilne skupne poteze. Ena izmed njih je, da klic človeka ponavadi presenetil sredi morda čisto drugačnih načrtov o življenju. Tako npr. Amos pravi: “Nisem bil prerok in ne sin preroka, bil sem govedorejec in gojilec smokev. Gospod me je vzel izza črede in Gospod mi je rekel: ‘Pojdi, prerokuj mojemu ljudstvu Izraelu!'” (Am 7,14-15).

Tudi Mojzes ni mislil, da bo posrednik božje rešitve Izraelu, ko je pasel drobnico svojega tasta Jitra v puščavi. Božji glas iz gorečega grma pa mu je velel: “In zdaj pojdi, pošiljam te k faraonu, da izpelješ moje ljudstvo, Izraelove sinove, iz Egipta” (2 Mz 3,10).

Amosova in Mojzesova pripoved kažeta, da sta poklicana takoj vedela, da jima govori Bog. Pripoved o mladem Samuelu pa nam pove, da je mogoče, da se človek ne zaveda, da ga kliče Bog. Bog je namreč trikrat poklical Samuela in vendar ga Samuel ni prepoznal. “Samuel namreč še ni poznal Gospoda in Gospodova beseda se mu še ni razodela” (1 Sam 3,7).

Odzval se je povsem naravno: mislil je, da ga kliče njegov predstojnik v svetišču. In tudi storil je, kar je mislil, da mora storiti, pa čeprav trikrat ponoči vstati in teči k njemu. Po trikratnem odgovoru, “Tukaj sem, kajti klical si me” (v. 5,6,8), je stari, izkušeni, a v vzgoji svojih sinov popustljivi predstojnik pri mladeniču prepoznal božji klic. Vestnost v služenju je bila tisti potrebni člen, ki je njegovemu predstojniku omogočil to odkritje.

Bog je vztrajno klical, kajti zaradi grehov Elijeve hiše je “tiste dni bila Gospodova beseda redka, videnje ni prodrlo skozi” (v. 1). Greh sveta ovira božji glas na njegovi poti do srca, vendar ga doseže, če nagovorjeni opravlja svoje vsakdanje dolžnosti. Samuel je že nevede odgovarjal Bogu in to je bil začetek poti, ki ga je pripeljala v vrh Izraelove zgodovine. Postal je velik izvrševalec božjih odrešenjskih načrtov.

Zapisala: s. Snežna Večko

V celoti objavljeno v reviji Božje okolje št. 1, leto 2004, z naslovom Poklicanost v Svetem pismu.

PRIČEVANJA POKLICANOSTI